Jedro

Vlaganja zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) v času trajanja zakonske zveze (zunajzakonske skupnosti) v posebno premoženje enega od njiju se presojajo ob upoštevanju določb ZZZDR o premoženjskih razmerjih med zakoncema. Za sam nastanek kot višino terjatve, ki gre zakoncu iz naslova takšnih skupnih vlaganj v posebno premoženje drugega zakonca, je bistveno, ali se je zaradi njih vrednost tovrstnega premoženja povečala in za koliko.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank spada vlaganje v nepremičnino ID 000 k.o. ... v višini 20.000,00 EUR, pri čemer naj bi njegov delež znašal 50%, delež toženke pa 50%, ter zahtevek na plačilo 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 9. 2011 dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je tudi, da je dolžan tožnik toženki v roku 15-ih dni od prejema sodbe povrniti pravdne stroške v višini 2.639,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni oz. razveljavi. Poudarja, da je sodba glede meritorne odločitve zmotna, saj je sodišče nekritično ocenilo izvedensko mnenje, s tem pa tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče je na podlagi izpovedbe priče Ž. ugotovilo, da je bilo stanovanje, ki je predmet vlaganj, pred nakupom prebeljeno in premazano. Gre za površinska dela, kar pomeni, da sta bili stranki po nakupu stanovanja vendarle primorani nekaj vložiti v stanovanje, saj to ni bilo primerno za bivanje. V 14. točki obrazložitve je ugotovilo, da so bila v stanovanju opravljena elektroinštalaterska dela, da so bila zamenjana okna, da je bila prenovljena kopalnica, vključno z vodovodno in kanalizacijsko inštalacijo, da je bila obnovljena kuhinja ter da je bil zbrušen in polakiran parket. Tožniku pa ni verjelo, da je bila opravljena tudi obnova stropov in sten. Dela, ki so bila opravljena v stanovanju, povečujejo vrednost stanovanja, zaradi česar ni pravilen izvedenkin zaključek, da se z izvedenimi deli vrednost stanovanja ni povečala. Takšen zaključek izvedenke ni razumljiv. Izvedenka pred izdelavo mnenja ni upoštevala, v kakšnem stanju je bilo stanovanje pred obnovo, saj je bilo tako rekoč neprimerno za bivanje. Pri tem tudi ni nepomembno, da je tožnik moral stanovanje zapustiti kmalu po opravljenih vlaganjih.

3. Toženka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je v tožbi trdil, da sta s toženko opravila vlaganja v višini 20.000,00 EUR v stanovanje, ki predstavlja posebno premoženje toženke, zaradi česar se je vrednost tega stanovanja povečala za 20.000,00 EUR. Iz tega razloga od toženke zahteva plačilo 10.000,00 EUR, kar ustreza njegovemu 50% deležu na opravljenih skupnih vlaganjih.

6. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku ugotovilo, da sta pravdni stranki opravili določena vlaganja v toženkino stanovanje, ki predstavlja njeno posebno premoženje. Ugotovilo je, da so bila v stanovanju po nakupu opravljena določena manjša električna dela, zamenjana so bila okna, dvoje rolet, prenovljena je bila kopalnica z vodovodno in kanalizacijsko inštalacijo, parket je bil pobrušen in polakiran, obnovljeni sta bili tudi kuhinja in spalnica. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje postavilo sodno izvedenko gradbene stroke z nalogo, da oceni vrednost opravljenih del ter poda mnenje o tem, za koliko se je zaradi njih povečala vrednost nepremičnine. Sodna izvedenka je v pisnem mnenju in njegovi dopolnitvi navedla, da vrednost opravljenih obnovitvenih del znaša 6.745,00 EUR, a da ta dela po vsebini predstavljajo le vzdrževalna dela, ki vrednosti stanovanja ne povečujejo. V dopolnitvi mnenja ter ob ustnem zaslišanju je izvedenka vztrajala, da izvedena dela prodajne vrednosti stanovanja ne dvigujejo, temveč jo le ohranjajo. Tožnik za izvedenko na ustnem zaslišanju ni imel dodatnih vprašanj, niti ni predlagal postavitve novega izvedenca. Ker je bilo mnenje sodne izvedenke jasno in argumentirano, mu je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo. Pritožbeni očitek, da je izvedenkino mnenje nerazumljivo, ker je slednja ugotovila, da se z opravljenimi deli vrednost toženkine nepremičnine ni povečala, ni utemeljen, saj je izvedenka argumentirano pojasnila, zakaj se kljub izvedenim obnovitvenim delom vrednost stanovanja ni povečala. Ugotovila je namreč, da opravljena dela po vsebini predstavljajo le vzdrževalna dela, ki ohranjajo vrednost nepremičnine. Pritožba navedeno ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temelji na jasnem in prepričljivem izvedenskemu mnenje, zato neutemeljeno izpodbija. Prav tako neutemeljeno zatrjuje, da bi morala izvedenka upoštevati, da je bilo stanovanje pred obnovo za bivanje neprimerno, saj česa takega sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka (izpovedbe priče V. Ž., predstavnice prodajalca), ni ugotovilo. Prav tako pritožnik neprepričljivo izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje o tem, katera dela so bila v stanovanju po nakupu opravljena, kot tudi mnenje izvedenke o tem, koliko znaša vrednost opravljenih del. Dokazna ocena sodišča prve stopnje glede okoliščine, katera dela so bila v stanovanju po nakupu opravljena, je natančna, skrbna in prepričljiva, zaradi česar jo pritožbeno sodišče kot pravilno sprejema. Prav tako ugotovitev o vrednosti opravljenih del temelji na mnenju sodne izvedenke, ki je pojasnila tudi, da je na izračun te vrednosti vplivala okoliščina, da so bili pri prenovi kopalnice uporabljeni materialni nižje kvalitete (nizkega cenovnega razreda).

7. Vlaganja zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) v času trajanja zakonske zveze (zunajzakonske skupnosti) v posebno premoženje enega od njiju se presojajo ob upoštevanju določb (za to zadevo relevantnega) ZZZDR1 o premoženjskih razmerjih med zakoncema.2 Za sam nastanek kot višino terjatve, ki gre zakoncu iz naslova takšnih skupnih vlaganj v posebno premoženje drugega zakonca, pa je bistveno, ali se je zaradi njih vrednost tovrstnega premoženja povečala in za koliko. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se zaradi opravljenih vlaganj vrednost toženkinega posebnega premoženja ni povečala, je tožnikov zahtevek utemeljeno zavrnilo.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni,3 prav tako pa niso podani razlogi, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP4), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

9. Upoštevaje, da tožnik s pritožbo ni uspel, toženka pa z odgovorom na pritožbo ni v ničemer pripomogla k odločitvi na pritožbeni stopnji, pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 155. členom ZPP).

1 Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami. 2 Glej npr. odločbe VS RS II Ips 846/2008, II Ips 64/2015 in II Ips 225/2015. 3 Glede v pravnem pouku izpodbijane sodbe napačno (pomotoma) navedenega (15-dnevnega) roka za vložitev pritožbe, kar izpostavlja pritožnik, je sodišče prve stopnje dne 10. 5. 2019 izdalo popravni sklep. Omenjena „napaka“ v nobenem primeru ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo potrebno pritožbi ugoditi. 4 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.