Jedro

Preventivno ravnanje vzdrževalca cest (preden dejansko pride do nevarnosti za udeležence v prometu zaradi zastoja vode v podvozu) ima lahko podlago zgolj v njegovem pričakovanju, da bo podvoz zalila voda. Zastajanje vode v podvozu v primeru obilnega deževja za vzdrževalca cest načeloma ni nepričakovan dogodek, vendar to ne pomeni, da je toženec v danih okoliščinah ravnal v nasprotju z dolžno skrbnostjo (torej protipravno). Njegova odškodninska odgovornost bi bila podana, če bi bile izkazane okoliščine, na podlagi katerih bi toženec ob dolžni skrbnosti moral in mogel pričakovati, da bo spornega večera poplavilo prav obravnavani podvoz.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijana vmesna sodba spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

1."1. Tožena stranka A., d. d., je dolžna plačati tožeči stranki B. B., znesek odškodnine v višini 9.451,24 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2018 dalje do plačila, vse v 15. dneh pod izvršbo.

2.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega pravdnega postopka, v roku 15 dni od pravnomočnosti te sodne odločbe, v primeru zamude tudi skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vse pod izvršbo."

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti 778,32 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen do 70 %.

2.Tožena stranka1 se je zoper vmesno sodbo pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP.2 Pritožbenemu sodišču je predlagala, da sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Trdi, da merilo skrajne skrbnosti ne pomeni, da mora vzdrževalec na vsakem delu ceste in ob vsakem trenutku zagotoviti ustrezno stanje vozišča. Odsotnost stoječe vode in varnost na vsakem delu javne površine ni življenjsko razumno pričakovanje. Ne drži, da bi moral na podlagi vremenskih napovedi vedeti, da bo prav koncesijsko območje 14. 9. 2018 zvečer izpostavljeno večji količini padavin in da bo posledično v podvozu zastajala voda. Ni bilo problematično zgolj deževje, problematična je bila nesorazmerno velika količina padavin v kratkem časovnem obdobju. Iz izvedenih dokazov ne izhaja, da mu je bilo znano, da v podvozu zastaja voda in da meteorni jaški ob večjih količinah vode slabše odvajajo. Tudi izpoved preglednika cest C. C. ne omogoča sklepanja, da je bil pred škodnim dogodkom seznanjen z možnostjo, da v konkretnem podvozu zastaja voda. Sodišče ni pojasnilo, kaj naj bi "izredni pregled" obsegal; ali bi moral pred neurjem na podlagi pregleda cestnega odseka oceniti, ali bo podvoz zalila voda, oziroma ali bi moral na lokaciji podvoza (in na vseh drugih lokacijah s koncesijskega območja) organizirati stražo. Voda je v roku pol ure odtekla, zato naknadni izredni nadzor (prihod na lokacijo, postavitev signalizacije) ne bi bil smiseln. Škoda je izključna posledica tožnikove lahkomiselnosti. Ker ni dokazov o tem, da podvoz ni bil osvetljen, je treba šteti, da je bil primerno osvetljen. Ni bilo ovir, ki bi tožniku onemogočale pregled nad stanjem v podvozu. Z vožnjo pa je nadaljeval brez prilagoditve hitrosti. Pravilo o vožnji z dopustno hitrostjo 50 km/h velja v primeru ugodnih voznih razmer, vožnja v temi in močnem deževju pa predstavlja vožnjo v neugodnih voznih razmerah. Izpoved tožnikove sovoznice nudi podlago za sklep, da je tožnik opazil vodo, pa je lahkomiselno sklepal, da bo podvoz lahko prevozil. Povprečen voznik tudi ve, da v takšni situaciji ne sme ponovno zagnati motorja. Nasprotujoči si izpovedi tožnika in sovoznice glede fizikalnih zakonitosti zaporedja dogodkov (uvozna hitrost vozila, škoda na karoseriji ob trku z vodo ob določeni hitrosti, ...) zahtevata strokovno znanje izvedenca cestnoprometne stroke. Z zavrnitvijo dokaznega predloga pa je sodišče prve stopnje po njegovi oceni zagrešilo postopkovno kršitev, zaradi katere je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno.

3.Tožnik je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev. Navedel je, da je toženec opustil preventivne ukrepe (čiščenje jarkov, postavitev signalizacije), da je bilo zastajanje vode, ki je ob napovedanem deževju predvidljiva okoliščina, posledica neustreznega vzdrževanja, in v konkretnem podvozu ponavljajoča se težava, sam pa ni mogel pričakovati nevarnosti v podvozu.

4.Stranski intervenient je v odgovoru na pritožbo pritrdil tožencu.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Tožnik je od toženca, ki kot koncesionar izvaja gospodarsko javno službo rednega vzdrževanja cest, zahteval plačilo odškodnine za škodo na vozilu, ki mu je nastala v škodnem dogodku 14. 9. 2018, ko je v večernih urah na cestnem odseku D. - E. zapeljal v podvoz, zalit z vodo.

7.Izhodiščno dejansko stanje je bilo sledeče:

8.Toženec pri rednih pregledih, opravljenih 10. 9. 2018 in dan pred škodnim dogodkom, na spornem cestnem odseku ni ugotovil nobenih pomanjkljivosti. Meteorni jaški v podvozu so bili očiščeni. Po vremenski napovedi je bilo za sporno območje napovedano deževje. Zaradi obilnih padavin je v podvozu zastajala voda. Podvoz v času škodnega dogodka ni bil označen s prometno signalizacijo, ki bi voznike (tožnika) opozarjala na nevarnosti v primeru nadaljevanja vožnje skozi podvoz. Tožnikovo vozilo se je v podvozu zaradi okvare motorja ob vdoru vode ustavilo. Intervenirali so gasilci in vozilo potisnili iz podvoza.

9.Pravno podlago za toženčevo (krivdno) odškodninsko odgovornost (163. člen v zvezi s 131. členom OZ3) je sodišče prve stopnje našlo v koncesijski pogodbi ter v predpisih o javnih cestah in gospodarskih javnih službah. Ker je izpolnjeval obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti, je pri presoji toženčevih ravnanj pravilno upoštevalo strožje merilo dobrega strokovnaka (drugi odstavek 6. člena OZ). Ugotovilo je, da je bil toženec na podlagi koncesijske pogodbe zavezan, da v primeru elementarnih dogodkov (poplav) nevarno mesto takoj zavaruje in označi s prometno signalizacijo (točka 4.2.3 koncesijske pogodbe - priloga B18), in da mu je kot izvajalcu rednega vzdrževanja cest enako nalagal tudi zakon (tretji odstavek 65. člena ZCes-14). Po presoji sodišča prve stopnje bi moral toženec glede na vremensko napoved opraviti izredni pregled in na tej podlagi oceniti, ali je treba uporabnike ceste o nevarnosti obvestiti s prometno signalizacijo. Tega ni storil, kar je protipravna opustitev, ki je po oceni sodišča prve stopnje v vzročni zvezi z nastalo škodo. Pri vrednotenju tožnikovega (30 %) soprispevka k nastali škodi je ocenilo, da do škode ne bi prišlo oziroma bi bila ta manjša, če bi tožnik upošteval zahtevne vozne razmere in če bi računal z možnostjo zastajanja vode v podvozu, ki se nahaja na ravnini in je dobro viden.

10.Sodišče prve stopnje je materialnopravno argumentacijo o toženčevi odškodninski odgovornosti oprlo na tezo, da bi moral toženec ob ustrezni skrbnosti predvideti, da bo glede na vremensko napoved sporni podvoz poplavilo, ter uporabnike cest o tem opozoriti z ustrezno prometno signalizacijo. Pritožnik utemeljeno opozarja na zmotnost takšne presoje. Po stališču, oblikovanem v sodni praksi, se pri vzdrževanju cest preprečljivost škodnega dogodka presoja po merilu skrajne skrbnosti.5 Kar pa ne pomeni, da mora vzdrževalec cest v vsakem trenutku na vsakem delu ceste zagotoviti ustrezno (prevozno) stanje vozišča. To niti ni mogoče. Od vzdrževalca cest, ki je sicer dolžan zagotavljati varno uporabo ceste, gre zahtevati le tisto, kar bi v okoliščinah posameznega primera moral in mogel storiti posebej skrben strokovnjak, in tisto, kar sodi v okvir (življenjsko) razumnega pričakovanja. Imeti mora torej čas in možnost, da lahko opravi svoje delo.6

11.Če postane cestni odsek zaradi večje količine vode neprevozen, ga mora vzdrževalec cest ustrezno zavarovati (s prometno signalizacijo ali začasno zaporo). Po naravi stvari lahko tako ravna le v primeru, če je o nevarnosti obveščen (česar sodišče prve stopnje ni ugotovilo) ali če je v danem trenutku prisoten na lokaciji. Preventivno ravnanje vzdrževalca cest (preden dejansko pride do nevarnosti za udeležence v prometu zaradi zastoja vode v podvozu) pa ima lahko podlago zgolj v njegovem pričakovanju, da bo podvoz zalila voda. Zastajanje vode v podvozu v primeru obilnega deževja za vzdrževalca cest načeloma ni nepričakovan dogodek, vendar to ne pomeni, da je toženec v danih okoliščinah ravnal v nasprotju z dolžno skrbnostjo (torej protipravno). Njegova odškodninska odgovornost bi bila podana, če bi bile izkazane okoliščine, na podlagi katerih bi toženec ob dolžni skrbnosti moral in mogel pričakovati, da bo spornega večera poplavilo prav obravnavani podvoz.

12.Kritičnega večera je bilo na območju E. močno neurje z obilnimi padavinami (priča F. F. je pojav opisal kot "drugačen" dež, z ogromno količino vode), ki je terjalo približno 30 intervencij gasilcev. Šlo je za izredni (in lokalni) vremenski dogodek, ki glede na vremensko napoved z deževjem (prilogi A15 in A16)7 na spornem območju ni bil pričakovan. Nasprotnega (da bi bilo prav na spornem območju pričakovati tako obilne padavine) sodišče prve stopnje ni ugotovilo.8 Utemeljen je torej pritožbeni pomislek, da toženec na podlagi vremenske napovedi ni mogel računati, da bo prav na lokaciji spornega podvoza padla enormna količina padavin v zelo kratkem časovnem obdobju.

13.Sodišče prve stopnje je iz izpovedi tožnika in prič ugotovilo še, da je v spornem podvozu že v preteklosti prihajalo do zastajanja vode, vendar še nikoli v takšni količini kot ob škodnem dogodku 14. 9. 2018. To pa lahko pomeni le, da sporni podvoz ni veljal za problematičnega v tem smislu, da bi moralo biti tožencu znano, da v njem redno in obilno (ali vsaj občutno) poplavlja do te mere, da lahko ovira vožnjo skozenj, in bi mu to narekovalo aktivno ravnanje. Védenja, da meteorni jaški ob večjih količinah vode to težje odvajajo, ni mogoče enačiti z védenjem, da v konkretnem podvozu redno zastaja večja količina vode. Sporni podvoz ni bil "problematičen" per se (ker bi bilo odvodnjavanje v njem slabo), takšen je postal le v konkretnem primeru obilnih padavin, padlih v kratkem časovnem intervalu. Takšno sklepanje nenazadnje omogoča tudi tožnikova izpoved, da je v podvozu kdaj videl lužo9 in da je približno 20 minut po tem, ko se je vozilo ustavilo, voda začela odtekati, ki ji je sodišče prve stopnje pritrdilo. Odtekanje meteorne vode v podvozu je bilo očitno začasno onemogočeno oziroma oteženo zaradi ogromne količine vode, ne pa zaradi neočiščenih meteornih jaškov ali neustreznega sistema odvodnjavanja, sicer voda v tako kratkem času ne bi mogla odteči, ob padavinah pa bi pogosto tudi zastajala.

14.Izpodbijana odločitev vzpostavlja z življenjskega vidika pretirano (nerazumno) zahtevo, da bi moral toženec v primeru (napovedi) dežja - toda odsotnosti opozorila (napovedi) o možnosti izredne vremenske situacije - na vseh podvozih, ki sodijo v njegov delokrog (v območje koncesije), udeležence v prometu preventivno s prometno signalizacijo obveščati o možnosti zastajanja vode v podvozu.10 Opisano preventivno ravnanje bi bilo od toženca mogoče pričakovati in zahtevati zgolj v primeru napovedi obilnih padavin prav na tem območju in le v podvozih, za katere mu je (bilo) znano, da v njih zaradi slabšega odvodnjavanja redno in v večjih količinah zastaja voda (predvidljivi dogodki, ki jih kot merilo izpostavlja tudi odgovor na pritožbo). Kot je bilo že poudarjeno, obravnavani podvoz (tožencu) ni bil znan kot takšen podvoz. Vse navedeno pa utemeljuje materialnopravni zaključek, da toženec pri vzdrževanju cestnih površin ni opustil dolžnega ravnanja.

15.Pritožbeni preizkus je torej pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, nato pa pri utemeljitvi zatrjevane odškodninske odgovornosti zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano vmesno sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP). Na ostale pritožbene navedbe ob tem ni odgovarjalo.

16.O stroških, nastalih v postopku pred sodiščem prve stopnje, bo odločalo sodišče prve stopnje.11 Toženec je s pritožbo uspel, zato mu je tožnik dolžan povrniti njegove pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP), ki obsegajo: 500 točk (300 EUR) za vložitev pritožbe po tar. št. 22/1 OT12, povečano za 2 % materialne stroške (6 EUR) po tretjem odstavku 11. člena OT, 22 % DDV in sodno takso za pritožbeni postopek v višini 405 EUR. Znesek 778,32 EUR je tožnik dolžan tožencu povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP), v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka 15-dnevnega paricijskega roka (prvi odstavek 299. člena in 378. člen OZ). Stranski intervenient stroškov pritožbenega postopka ni zahteval, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.

-------------------------------

1Pritožbeno sodišče v nadaljevanju obrazložitve toženo stranko označuje kot toženca ali vzdrževalca cest.

2Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

3Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami.

4Zakon o cestah, Ur. l. RS, št. 109/2010, s spremembami in dopolnitvami.

5Glej npr. odločbe VSRS II Ips 63/2007 z dne 12. 9. 2008, II Ips 597/2009 z dne 18. 1. 2010, II Ips 51/2007 z dne 11. 6. 2009.

6Glej npr. odločbo VSL II Cp 914/2018.

7Vremenska napoved z dne 8. 9. 2018 (priloga A15) je ocena vremena 6 dni pred škodnim dogodkom, vremenska napoved z dne 14. 9. 2018 (priloga A16) pa napoveduje plohe in nevihte, ki bodo zvečer pogostejše v severni in vzhodni Sloveniji, ter možnost močnejših nalivov.

8Svoje zaključke je oprlo na vremensko napoved o napovedanem deževju (torej napoved o "običajnih" padavinah), glej 26. točko obrazložitve izpodbijane vmesne sodbe.

9Manjša količina vode oziroma luža pa sama po sebi ne more narekovati zaprtja podvoza.

Ni izključeno, da bi tak način "obveščanja" povzročil tudi motnje v prometu.

11Glede na napoved na naroku za glavno obravnavo 13. 4. 2023, da bo sodišče izdalo vmesno sodbo, toženec pravdnih stroškov (še) ni priglasil, zato mu je (ob smiselni uporabi sedmega odstavka 163. člena ZPP) treba omogočiti, da to stori.

12Odvetniška tarifa, Ur. l. RS, št. 24/2015, s spremembami in dopolnitvami.