Jedro

Tožnica je podala tako navedbe glede tega, povrnitev kakšne škode zahteva, hkrati pa je tudi predlagala, da sodišče prve stopnje zaradi ugotavljanja njenega obsega imenuje izvedenca. Dejstvo, da ni izrecno predlagala izvedenca finančne stroke, ne more biti odločilno in je bilo na sodišču prve stopnje, da v kolikor presodi, da je za ugotovitev odločilnih dejstev v zadevi potreben izvedenec s področja, ki ga stranka ni predlagala, v okviru materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP) tožnico opozori na pomanjkljivosti na področju dokaznega gradiva.

- Toženka ob zaključku dokazovanja z izvedencem glede strokovnosti, pravilnosti in popolnosti njegovega izvedenskega mnenja ni imela več nobenih pripomb. Primarno zato pritožbeno sodišče meni, da je toženka s pritožbenimi argumenti, s katerimi sedaj nasprotuje „uporabnosti“ oz. pravilnosti izvedenskega mnenja izvedenca, prepozna in da je ta del njenih pritožbenih navedb neupošteven.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (točkah I in III izreka) sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki (v nadaljevanju: toženki) naložilo plačilo odškodnine tožeči stranki (v nadaljevanju: tožnici) v višini 13.370,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 1. 2008 dalje do plačila (točka I izreka), v preostalem delu pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II izreka). Hkrati je še odločilo, da je tožnica dolžna toženki povrniti pravdne stroške v znesku 2.620,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III izreka).

2. Smiselno zoper točki I in III izreka se pravočasno pritožuje toženka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Bistvena kršitev določb postopka je podana zato, ker je sodišče prve stopnje v novem sojenju izvajalo postopek z dokazi, ki v prvotnem postopku niso bili niti predlagani, kaj šele izvedeni. S tem, ko je sodišče prve stopnje postavilo (dva) izvedenca finančne stroke, je v njeno škodo prekršilo točki 6 in 8 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Prav tako je v nasprotju s postopkovnimi določili tožnica šele po prvem naroku za glavno obravnavo predložila poslovno dokumentacijo, ki je bila pregledana s strani postavljenega izvedenca finančne stroke. Nadalje nasprotuje razlogom, iz katerih je sodišče prve stopnje sledilo mnenju drugega postavljenega izvedenca D. in ne mnenju prve izvedenke L. Ker je tožnica vpisana v poslovni register kot enovita gospodarska organizacija, ni mogoče niti dopustno ugotavljati izgube dobička samo na ravni ribogojstva. Posledično je mnenje izvedenca D. tisto, ki je neuporabno. Pogojno bi tako bilo mogoče povzeti zgolj mnenje izvedenke Lesjakove, ki škode ni ugotovila, pri čemer pa niti ni upoštevala nobenih plačil (odškodnin), ki jih je tožnica nesporno prejela od različnih naslovnikov v zvezi s posegi DARS-a oz. zaradi gradnje predmetne avtoceste. Stroškovni odločitvi nasprotuje zgolj v posledici nasprotovanja odločitvi o glavni stvari. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo pritožbene navedbe prereka kot neutemeljene in kot pravilnim pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe. Zavzema se za zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 350. členom ZPP preizkusi pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po opravljenem preizkusu v navedenem obsegu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni zagrešilo v pritožbi uveljavljenih oz. po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (drugi odst. 350. člena ZPP).

6. V obravnavanem gospodarskem sporu tožnica od toženke zahteva povrnitev škode, nastale v posledici izgradnje avtocestnega odseka M. – L.. Gre za škodo v letih 2007 in 2008, ko je bila tožnici onemogočena normalna vzreja in izlov rib iz akumulacije P. 1, prav tako ji je bil onemogočen nadomestni nakup rib za ohranitev znanega trga, posledično pa je tožnica izgubila klientelo, saj številne ribiške družine nadaljnjih nabav rib niso več naročale. Toženka je zahtevku nasprotovala s postavitvijo ugovora pasivne legitimacije, kot tudi s trditvami, da niso podane predpostavke odškodninske odgovornosti in da zahtevek ni izkazan (utemeljen) po višini.

7. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje v novem sojenju zaključilo, da so ugovorne navedbe toženke glede temelja odškodninske odgovornosti neutemeljene. Toženka je lastnica avtoceste M. – L. in je tudi bila investitor oz. naročnik njene izgradnje, tako da ne more biti uspešna s sklicevanjem na dejstvo, da je bilo upravljanje in vzdrževanje avtocest z zakonom preneseno na DARS. Nadalje je presodilo, da je potrebno glede odgovornosti za škodo v konkretnem primeru uporabiti določila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) o neposlovni odškodninski odgovornosti, pri čemer toženka kot naročnik del v skladu z določbo 187. člena OZ tretjemu skupaj z izvajalcem del solidarno odgovarja za pretrpljeno škodo. Sledeč izvedenskemu mnenju Zavoda za ribištvo je ugotovilo, da je bila tožnica omejena v svojem poslovanju (izlov in prodaja rib iz akumulacije P. 1) prav zaradi izvedbe del pri izgradnji avtoceste, omejitev pa je trajala vse do 15.11.2008. Glede na podane obsežne trditve tožnice o utrpeli škodi je zaključilo, da slednja uveljavlja odškodnino zaradi izgubljenega dobička (tretji odstavek 168. člena OZ). Glede višine škode se je oprlo na mnenje sodnega izvedenca finančne stroke dr. D.D., medtem ko mnenja izvedenke dr. I.L. ni uporabilo, ker je ta po presoji sodišča prve stopnje uporabila napačno metodo ugotavljanja izgubljenega dobička. Glede ugovora toženke, da je tožnica v zvezi z izgradnjo predmetne avtoceste že dobila odškodnine iz drugih naslovov, je ugotovilo, da ti zneski niso bili izplačani na račun vtoževane škode, zaradi česar je prizadevanje po znižanju odškodnine zavrnilo kot neutemeljeno.

8. Z navedenimi zaključki in presojo v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče, ki v izogib ponavljanju kot pravilne povzema prepričljive in obširne razloge prvostopenjskega sodišča, ki izpodbijano odločitev utemeljujejo (predvsem v točkah 18 do vključno 70 obrazložitve sodbe). Glede na izrecne pritožbene navedbe pa je dodati in izpostaviti naslednje:

9. Primarno pritožba ne more biti uspešna z očitki bistvenih kršitev določb postopka.

10. Očitek, da je sodišče prve stopnje neupravičeno izvajalo dokaze, ki niso bili predlagani pravočasno (tako izvedba dokazov z izvedencema finančne stroke kot tudi poslovna dokumentacija, s strani tožnice predložena dne 18. 12. 2014), se nanaša na kršitev pravila o prekluziji navajanja dejstev in dokazov, vsebovanega v 286/I. členu ZPP. Gre torej za očitek relativne bistvene kršitve citirane določbe in ne morebiti „točk 6 in 8 338. člena ZPP“ (pritožba ima očitno v mislih 6. in 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP), kot to zgrešeno navaja pritožba.

- Da bi se lahko pravdna stranka v pritožbi sklicevala na takšno kršitev določb postopka (dopustnost pritožbenega razloga), bi jo v skladu z določbo prvega odstavka 286b. člena ZPP morala uveljavljati pred sodiščem prve stopnje takoj, ko je to bilo mogoče, to pomeni do zaključka naroka za glavno obravnavo, na katerem je bil sprejet dokazni sklep o dopustitvi izvedbe sedaj spornih dokazov. Navedenega toženka ni storila, prav tako pa v pritožbi ni niti zatrjevala, da navedene bistvene kršitve brez svoje krivde ni mogla uveljavljati pravočasno, zaradi česar so te njene pritožbene navedbe prvenstveno neupoštevne.

- Ne glede na pravkar povedano so ti očitki tudi neutemeljeni. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo v svojem razveljavitvenem sklepu opr. št. I Cpg 243/2013 z dne 5. 12. 2013, je tožnica v predmetni zadevi podala v vsebinskem pogledu zadostno trditveno in dokazno podlago in je njena tožba sklepčna. Podala je tako navedbe glede tega, povrnitev kakšne škode zahteva, hkrati pa je tudi predlagala, da sodišče prve stopnje zaradi ugotavljanja njenega obsega imenuje izvedenca. Dejstvo, da ni izrecno predlagala izvedenca finančne stroke, ne more biti odločilno in je bilo na sodišču prve stopnje, da v kolikor presodi, da je za ugotovitev odločilnih dejstev v zadevi potreben izvedenec s področja, ki ga stranka ni predlagala, v okviru materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP) tožnico opozori na pomanjkljivosti na področju dokaznega gradiva. S tem, ko je slednja v skladu z ustreznim pozivom sodišča prve stopnje pomanjkljivosti v svoji dokazni podlagi odpravila, tako po oceni pritožbenega sodišča ni bilo kršeno pravilo glede prekluzije navajanja dejstev in predlaganja dokazov.

11. Neutemeljeno je nadalje tudi pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje glede obsega (višine) škode zmotno sledilo ugotovitvam in mnenju sodnega izvedenca dr. D.D. 12. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi (v točkah 45 do vključno 52 obrazložitve) obširno in prepričljivo pojasnilo, zakaj je sledilo izvedenskemu mnenju tega izvedenca in ne mnenju izvedenke dr. I.L.. Z navedenimi razlogi oz. presojo v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče. 13. Kot je razvidno iz podatkov spisa, je sodišče prve stopnje izvedensko mnenje dr. D.D. pravdnima strankama vročilo v izjasnitev, s pravnim poukom po 286.a členu ZPP. Toženka je imela zoper to mnenje zgolj nekaj kratkih in splošnih pripomb (list. št. 629 spisa), na katere je izvedenec odgovoril v pisni dopolnitvi mnenja (list. št. 641 - 644 spisa). Na njegovo dopolnitev toženka ni imela več nobenih pripomb in dodatnih vprašanj, kar izrecno izhaja iz njene vloge z dne 17. 3. 2015 (list. št. 653 spisa). Prav tako toženka za navedenega izvedenca ni imela nobenih vprašanj, ko je bil le-ta neposredno zaslišan na naroku za glavno obravnavo dne 2. 6. 2015. Na tem naroku je celo izrazila stališče, da je predlog tožnice za pritegnitev novega izvedenca neutemeljen, ker je postavljeni izvedenec (dr. D.) „v celoti in natančno odgovoril na vsa vprašanja sodišča, kot tudi tožeče stranke...“. Iz navedenega nedvoumno izhaja, da toženka ob zaključku dokazovanja z navedenim izvedencem glede strokovnosti, pravilnosti in popolnosti njegovega izvedenskega mnenja ni imela več nobenih pripomb. Primarno zato pritožbeno sodišče meni, da je toženka s pritožbenimi argumenti, s katerimi sedaj nasprotuje „uporabnosti“ oz. pravilnosti izvedenskega mnenja izvedenca dr. D., prepozna in da je ta del njenih pritožbenih navedb neupošteven.

14. Ne glede na to pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da so (novi) pritožbeni pomisleki zoper njegovo izvedensko mnenje tudi neutemeljeni. Kot že navedeno, v obravnavanem gospodarskem sporu tožnica vtožuje škodo zaradi izpada dohodka zaradi manjše vzreje in izlova ter posledično prodaje rib iz ribogojnega obrata AK P. 1. Prihodki tožnice iz naslova prodaje rib so nesporno predstavljali zgolj del njenih celotnih prihodkov (npr. celotni prihodki tožnice v letu 2003 so znašali 746.250 EUR, od tega bilo iz naslova prodaje 43.969 kg rib po 2,5 Eur/kg ustvarjenih „zgolj“ ~ 110.000,00 EUR prihodka), kar izhaja iz podatkov, ki sta jih uporabila oba imenovana izvedenca. Prav tako sta oba izvedenca ugotovila, da je bilo v obravnavanem obdobju (v letih 2006 - 2008) prodanih bistveno manj rib, kot v predhodnem triletnem obdobju. Neutemeljeno pa nato izvedenka dr. Irena Lesjak takšne izgube prihodka (in posledično, ob ustreznem odbitju odhodkov, tudi zaslužka) ni upoštevala zato, ker je na podlagi računovodske operacije ugotovila, da zaradi drugih večjih prihodkov tožnice v obravnavanem obdobju, le-ta ni utrpela izgube zaslužka. Nasprotno pa je izvedenec dr. D.D. to izgubo v prodaji rib, do katere je prišlo ravno zaradi del na avtocestnem odseku, utemeljeno upošteval, saj bi bila v primeru, če do izpada prodaje rib ne bi prišlo (in ob upoštevanju ostalih prihodkov, kot so bili v obravnavanem obdobju), ustvarjena dodatna pozitivna razlika, in sicer (po odbitju odhodkov) v letu 2007 v višini 5.115,39 EUR in v letu 2008 v višini 8.255,56 EUR. In ta dodatna pozitivna razlika je izgubljen dobiček, do povračila katerega je toženka upravičena.

15. Glede na obrazloženo je tako sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo mnenju izvedenca dr. D.D. in posledično materialnopravno pravilno v izpodbijanem obsegu postavljenemu tožbenemu zahtevku ugodilo.

16. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17. Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).