Jedro

Glede na pravilno ugotovitev, da ustna pogodba sploh še ni obstajala, temveč je šlo v zapuščinskem postopku zgolj za pogajanja, tudi o realizaciji ustne pogodbe ni mogoče govoriti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe, povrniti toženi stranki njene stroške odgovora na revizijo v znesku 337,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo z dne 8. 12. 2003 od sodišča zahteval, naj ugotovi, da je lastnik nepremičnin parc. št. 98.S in dela parcele št. 436 in naj tožencu naloži izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Navedel je, da se je s tožencem v zapuščinskem postopku po pokojni materi ustno dogovoril, da mu prepusti svoj dedni delež v zameno za izključno lastninsko pravico na navedenih nepremičninah, toženec pa pogodbe ni izpolnil. 2. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožnika zavrnilo. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. 3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje v zvezi s prvostopenjsko sodbo tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in relativne bistvene kršitve določb postopka. Predlaga, naj revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje ter naloži toženi stranki v plačilo vse pravdne stroške. V zvezi s postopkovnimi kršitvami opozarja, da je sodišče izdalo zavrnilno sodbo, ker je ocenilo, da je bila trditvena podlaga glede bistvenih sestavin zatrjevanega dogovora nezadostna. Navaja, da ga sodišči prve in druge stopnje nista opozorili, da je trditvena podlaga pomanjkljiva oziroma zahtevali podrobnejših navedb glede dejstev, ki bi lahko utemeljila postavljeni tožbeni zahtevek. Meni, da je s tem podana kršitev načela kontradiktornosti in enakopravnega obravnavanja pred sodišči. Sklicuje se na odločbe Ustavnega sodišča, št. Up-130/04, Up-108/04, Up-312/03 in Up-133/04. Meni, da je sodišče napačno zaključilo, da je dedni delež odstopil neodplačno. Poudarja, da so netočne ugotovitve obeh sodišč, da ni znano kakšne vrste pogodbo sta stranki sklenili in njene bistvene sestavine, saj je ves čas zatrjeval, da sta se s tožencem dogovorila, da mu bo ta priznal lastninsko pravico na nepremičnini, v kateri nemoteno živi že 27 let v zameno za odstop dednega deleža. Tožnik navaja tudi, da je materialnopravno zmotna odločitev sodišč, da ustna pogodba ni realizirana, saj je on dedni delež tožencu odstopil, toženec pa se je zavezal na pogodbeni način prenesti lastninsko pravico in zato tudi ni nasprotoval tožnikovemu bivanju v stanovanjski hiši. Meni, da za popolnost pravnega posla manjka le pisna realizacija in vknjižba v zemljiško knjigo.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ki je nanjo odgovoril. V odgovoru opozarja, da so trditve o toženčevi delni izpolnitvi pogodbe pritožbena novota. Meni tudi, da tožnik izpodbija dejanske ugotovitve sodišč, kar pa v reviziji ni dovoljeno.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče uvodoma opozarja, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), zato so revizijske navedbe, ki se nanašajo na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, neupoštevne. Za odločitev je bistvena dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik odstopil svoj dedni delež tožencu, pri tem pa odstopa ni pogojeval s pridobitvijo lastništva na spornih nepremičninah. Sodišče je ugotovilo, da je v zapisniku o zapuščinski obravnavi z dne 11. 3. 1999 navedeno, da so dediči sprejeli dedne deleže in jih nato odstopili tožencu, nato pa sledi zapis: „Dediči povedo, da bosta D. K. in M. B. po pogodbeni poti uredila z D. B. ml. medsebojne premoženjskopravne odnose glede stare stanovanjske hiše, katere lastnik naj bi postal D. B. 7. Pravilen je materialnopravni zaključek sodišč prve in druge stopnje, da iz zgornjega zapisa izhaja, da je tožnik dedni delež nedvomno prepustil tožencu, da pa se pravdni stranki o prenosu lastninske pravice na spornih nepremičninah še nista dogovorili. Pogodba je namreč sklenjena, ko se stranki dogovorita o njenih bistvenih sestavinah (15. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Pravilen je sklep, da iz zapisnika o naroku v zapuščinski zadevi izhaja, da je šlo zgolj za pogajanja in ne za dokončen dogovor.

8. Glede na navedeno, je neutemeljen tudi revizijski očitek, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da ustna pogodba ni realizirana. Glede na pravilno ugotovitev, da ustna pogodba sploh še ni obstajala, temveč je šlo v zapuščinskem postopku zgolj za pogajanja, tudi o realizaciji ustne pogodbe ni mogoče govoriti. Neutemeljen pa je tudi očitek, da je bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Sodišče prve stopnje ni izdalo zavrnilne sodbe zaradi pomanjkljive trditvene podlage, temveč zato, ker tožnik ni dokazal obstoja zatrjevanega ustnega sporazuma.

9. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljena revizijska razloga nista podana, zato je neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

10. Ker revident z revizijo ni uspel, sam krije svoje stroške revizijskega postopka, obenem pa mora toženi stranki povrniti njene stroške odgovora na revizijo (sestava odgovora 600 točk, DDV in administrativne stroške) v znesku 337,82 EUR (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP). Pri tem je Vrhovno sodišče v skladu z določilom 41. člena sedaj veljavnega Zakona o odvetniški tarifi uporabilo prej veljavno Odvetniško tarifo (OT).