Jedro

Za odločitev v konkretnem primeru je bistveno, da je tožnica lastnica nepremičnine v BiH in da tega v prošnji za BPP oziroma izjavi o premoženjskem stanju, ki je del prošnje, ni navedla. Prošnjo je tožnica lastnoročno podpisala, zato se ne more uspešno sklicevati na to, da je obrazec izpolnila druga oseba ter da pri izpolnjevanju obrazca ni ničesar zamolčala. Tožnica je torej navedla neresnične podatke o premoženjskem stanju, navajanje neresničnih podatkov v prošnji za dodelitev BPP pa pomeni podlago za to, da pristojni organ za BPP v skladu z določbami 20. člena ZBPP izda odločbo, kot je izpodbijana.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo v I. točki izreka ugotovil, da je bila tožnici z odločbo Bpp 1935/2014 z dne 19. 8. 2014 neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju: BPP), v II. točki izreka razrešil odvetnika A.A., ki je bil določen za izvajanje BPP, v III. točki izreka zavrnil prošnjo tožnice z dne 7. 1. 2015 za dodelitev odvetnice B.B. za nadaljnje izvajanje BPP, v IV. točki izrekel, da bo tožnica morala kot prosilka za BPP sodišču povrniti neupravičeno prejeto BPP v obliki nagrade in potrebnih stroškov dodeljenega odvetnika ter da bo o tem odločeno s posebnim sklepom, in v V. točki izreka odločil, da tožnica nadaljnjih šest mesecev od izdaje odločbe ne more vložiti nove prošnje za dodelitev BPP.

Iz obrazložitve sledi, da je bila tožnici z odločbo z dne 19. 8. 2014 dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev. Za izvajanje BPP je bil določen odvetnik A.A. Nakar je tožnica v prošnji z dne 7. 1. 2015 predlagala njegovo razrešitev in dodelitev odvetnice B.B. za nadaljnje izvajanje BPP.

Pristojni organ za BPP je pri odločanju vpogledal prošnjo tožnice in druge podatke, ki jih je pridobil po uradni dolžnosti, ter pri tem ugotovil, da je tožnica v prošnji za BPP navedla neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. V prošnji je navedla, da ni lastnica nepremičnega premoženja. Pristojni organ pa je pridobil podatek, da je lastnica nepremičnine v C. v BiH, na podlagi notarsko overjene darilne pogodbe z dne 7. 9. 2007, sklenjene z očetom Č.Č. Pristojni organ je zato tožnico pozval, da pojasni, če je podatek resničen in zakaj tega ni navedla v svoji prošnji. Pozvana je bila tudi, da pove, ali v nepremičnini prebiva, kakšna je njena tržna vrednost in ali obstajajo omejitve pri razpolaganju z nepremičnino. Tožnica se na poziv ni odzvala in prošnje ni dopolnila. Pristojni organ zato meni, da so pridobljeni podatki o nepremičnini verodostojni, in se je zato pri odločanju oprl na prepis notarsko overjene darilne pogodbe.

Ker je tožnica v prošnji navedla neresnične podatke, je v skladu s petim odstavkom 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) o tem izdal odločbo ter z njo odločil, da tožnica ne more nadaljnjih šest mesecev od izdaje določbe vložiti nove prošnje za BPP. Na podlagi 20., 36. in 43. člena ZBPP pa je odločil tudi, da je bila tožnici zaradi navajanja neresničnih podatkov BPP dodeljena neupravičeno, in razrešil dodeljenega odvetnika, zavrnil prošnjo za dodelitev druge odvetnice ter izrekel, da bo o vračilu neupravičeno prejete BPP odločeno naknadno s posebnim sklepom.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka. Tožbo vlaga zoper 1., III., IV. In V. točko izreka. V tožbi poudarja, da v prošnji za BPP ni navajala neresničnih podatkov, pri čemer prošnje ni pisala in sestavljala sama, ker je praktično nepismena, temveč so ji prošnjo sestavili v pisarni službe za BPP na Slovenski 41 v Ljubljani. Tožnica je po resnici odgovorila na vsa postavljena vprašanja, ničesar ni zamolčala ali izjavila drugače, zato se ji neupravičeno očita, da je dala neresnične podatke. Pristojni službi za BPP je dala pooblastilo za ugotavljanje vseh dejstev in podatkov. Prav tako ni prejela nobenega poziva za dopolnitev prošnje. Tožničino začasno prebivališče je na naslovu D. 19 in ne 19A, kot je pomotoma navedeno. Lastništva nepremičnine ni nikoli zanikala ali prikrila. Sicer pa gre za garsonjero, ki praktično ni primerna za bivanje, njena vrednost je c. 9 000,00 EUR, nahaja se na kmetijskem področju in je praktično brez vrednosti. V njej biva daljna sorodnica, ki je negovala očeta. Tožnica pa skladno z očetovo voljo nepremičnine ne sme prodati, temveč ima na njej služnost oseba, ki je negovala očeta.

Tožnica navaja še, da je brezposelna, invalid in prejemnik socialne pomoči ter da se le s težavo preživlja. Pravnega zastopnika, ki ga v sodnem postopku nujno potrebuje, si ni sposobna plačati. Prav tako ni sposobna povrniti stroškov za že prejeto pravno pomoč. Sodišču predlaga, da jo oprosti plačila sodnih taks.

Tožena stranka je na poziv sodišča posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni spora o tem, izhaja pa tudi iz spisov, da je tožnica lastnica nepremičnine v BiH. Kot nesporno iz spisov tudi sledi, da tožnica v prošnji za dodelitev BPP, ki jo je predložila pristojnemu organu za BPP, med podatki o premoženjskem stanju lastništva nepremičnine ni navedla. Iz prošnje sledi, da jo je tožnica lastnoročno podpisala, kar pomeni, da je, ne glede na to, kdo je obrazec o premoženjskem stanju izpolnjeval, vsebino obrazca priznala kot svojo. Zato se ne more uspešno sklicevati na to, da je obrazec izpolnila druga oseba ter da pri izpolnjevanju obrazca ni ničesar zamolčala. Sklicevati pa se tudi ne more uspešno na to, da je na pozivu k izjavi, ki ji ga poslal pristojni organ za BPP, napačno naveden naslov njenega prebivališča. Iz podatkov, ki so v spisih (uradni zaznamek z dne 30. 3. 2015) namreč sledi, da ji je bil poziv dne 28. 11. 2014 uspešno puščen v hišnem predalčniku ter da na poziv ni odgovorila. Sicer pa poziv oziroma odgovor na poziv v konkretnem primeru glede na podatke spisov in tožbene ugovore po presoji sodišča niti ni bistven. Bistveno je, da je tožnica dejansko lastnica nepremičnine in da v prošnji za BPP oziroma v izjavi o premoženjskem stanju, ki je del prošnje za BPP, tega ni navedla. To pa pomeni, da je v izjavi navedla podatke o premoženjskem stanju, ki niso resnični, navajanje neresničnih podatkov v prošnji za dodelitev BPP pa predstavlja podlago za to, da pristojni organ za BPP v skladu z določbami 20. člena ZBPP o tem izda odločbo, kot je to storil v konkretnem primeru. V ostalem se sodišče po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje na pravilne in zakonite razloge izpodbijane določbe.

Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. Ker ključne dejanske okoliščine, na katerih temelji odločitev, med strankama niso sporne, je sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi izven glavne obravnave.