Jedro

Pridobitev koncesije za novo območje je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in kot tako pričakovana pravica, z nepridobitvijo te pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic.

Zatrjevana finančna izguba v vrednosti plačanih prispevkov in plač za delavce, ki jih je revidentka zaposlila zaradi izpolnjevanja kadrovskih pogojev pri prijavi na javni razpis in njihovo odpuščanje, so negativne posledice, ki jih mora vsak prijavitelj na javni razpis ob bodočem negotovem dejstvu izbire oziroma neizbire, prevzeti kot rizik svoje poslovne odločitve in ne izpolnjujejo standarda zelo hudih posledic.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka – revidentka po odvetniku vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper sklep z dne 14. 10. 2008, s katerim je tožena stranka za koncesionarja za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju A izbrala B s. p., prijavo revidentke pa kot nepopolno zavrnilo. Kot razlog za zavrnitev revidenkine vloge tožena stranka navaja, da revidentka ne izpolnjuje zahteve iz 19. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom. Po tej Uredbi mora prijavitelj pred pridobitvijo nove koncesije v celoti izpolnjevati kadrovske zahteve po predhodnih koncesijskih pogodbah. Za revidentko pa je bilo ugotovljeno, da ni nadomestila potrebnega kadra na dimnikarskem območju občine C, kjer ima revidentka že podeljeno koncesijo.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v sklepu Up-858/2008-8 z dne 3. 6. 2008 (Ur. l. RS, št. 62/2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni standard, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi bila njihova presoja možna, pa mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

6. V obravnavanem primeru revidentka obstoj zelo hudih posledic zatrjuje z navedbami, da so ji bile iz istega formalnega razloga kot v predmetnem sporu zavrnjene prijave tudi na drugih petih koncesijskih območjih, za katera je kandidirala, zato je odločitev v tej zadevi „precedenčna“ za vse te spore. Pred prijavo na javni razpis za obravnavano območje je zaposlovala 30 dimnikarjev, na dan izdaje odločbe pa 33 dimnikarjev, za kar prilaga izpise zavarovanj delavcev in njihovo zasedenost na že podeljenih koncesijskih območjih. Zatrjuje, da iz teh izpisov izhaja, da je ob prijavi na ta javni razpis razpolagala s 16 nerazporejenimi dimnikarji, ki jih je zaposlila zaradi kandidature na novih dimnikarskih območjih. Zaradi izpodbijane odločbe pa bo morala vseh 16 odpustiti. Dodaja, da je sedem mesecev (od razpisa do izdaje odločbe) morala zanje plačevati plače in prispevke (cca. 20.000 EUR mesečno za 16 delavcev), zaradi česar je izgubila cca. 140.000 EUR. Takšne posledice so izjemno hude za manjše družinsko podjetje, ki zaposluje izključno dimnikarje in opravlja izključno dimnikarsko dejavnost kot gospodarsko javno službo. Izpodbijana sodba pomeni za revidentko poslovno izgubo, izgubo konkurenčne prednosti, z njo pa je onemogočena tudi širitev dejavnosti in zaposlovanje ter šolanje brezposelnih kadrov v D. 7. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka z zgoraj povzetimi navedbami ni izkazala pogoja za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Iz njenih navedb izhaja, da do sedaj ni opravljala dimnikarske dejavnosti na predmetnem koncesijskem območju, pridobitev koncesije za novo območje pa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in kot tako pričakovana pravica.

Z nepridobitvijo take pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prijavitelja, v tem primeru revidentko (prim. npr. X Ips 535/2007, X Ips 334/2009). Iz revidentkinih revizijski navedb tudi izhaja, da kot koncesionar opravlja dimnikarsko dejavnost že v petih drugih občinah, torej ji je izvajanje dejavnosti v obsegu za pet občin zagotovljeno. Zatrjevana finančna izguba v vrednosti plačanih prispevkov in plač za delavce, ki jih je revidentka zaposlila zaradi izpolnjevanja kadrovskih pogojev pri prijavi na javni razpis, in njihovo odpuščanje pa so po presoji Vrhovnega sodišča negativne posledice, ki jih mora vsak prijavitelj na javni razpis ob bodočem negotovem dejstvu izbire oziroma neizbire, prevzeti kot rizik svoje poslovne odločitve in ne izpolnjujejo standarda zelo hudih posledic iz 83. člena ZUS-1. 8. Ker revidentka ni izkazala nobenega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Revidentka sama trpi svoje stroške tega postopka v skladu s 165. v zvezi s 154. členom Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. členom ZUS-1.