Jedro

Pritožnik je obravnavano pritožbo vložil sam, v njej pa ni izkazal niti zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Sodišče je pri upravljalcu uradnih evidenc, Ministrstvu za pravosodje, preverilo, ali ima pritožnik opravljen pravniški državni izpit, in ugotovilo, da ni evidentiran v evidenci oseb z opravljenim pravniškim izpitom. V obravnavani zadevi je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima in je zato pritožba nedovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče je s sklepom I U 1960/2024- z dne 26. 8. 2025 zavrglo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi s plačilom sodne takse oz. vložitvijo prošnje za njeno oprostitev, saj je bil ta vložen prepozno.

2.Tožnik je zoper navedeni sklep dne 1. 9. 2025 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je podal zahtevo za popolno oprostitev takse za tožbo. Ni res, da ni nasprotoval ugotovitvi, da je zamudil rok za vložitev predloga za oprostitev sodne takse, saj je zaprosil za BPP, zaradi česar je štel, da je avtomatično oproščen plačila kakršnekoli takse. Nobenega smisla ne bi imelo vlagati predlog za vrnitev v prejšnje stanje brez osnovne zahteve, ki je, da vztraja pri tožbi. Izpodbijani sklep je nejasen in v nasprotju sam s sabo in brez obrazložitve. Gre zgolj za pavšalno, nerazumljivo zavrnitev in ustvarjanje situacije, v kateri bi moral tožnik predložiti nemogoč dokaz. Navaja, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložil v roku 78 dni od zamujenega dejanja, zakon pa mu za to daje 93 dni časa, zato je bil predlog pravočasen. Izkazal je obstoj dokazov in njihovo razpoložljivost. Z vložitvijo tožbe bi mu bila omogočena vložitev revizije in ustavne pritožbe, s katero bi izpodbijal Zakon o odvzemu potne listine. Navaja še, da nima nobene možnosti za zaposlitev, zaradi varnostnih razlogov nima osnovnih pogojev za učinkovito pritožbo, nima možnosti za pridobitev kuvert, pisal, papirja, zaradi česar je kršena njegova pravica do obrambe. Zahteva ponovno vročitev sklepa o ustavitvi postopka, saj mu je bil ta odtujen, in ponovno izvedbo upravnega postopka, saj sodišče ni upoštevalo situacije, ki presega samo prestajanje zaporne kazni, saj je praktično izoliran in onemogočen v učinkovitem pravnem sredstvu, kršena mu je pravica do izjave in do sodnega varstva. V okviru trimesečnega roka je razumljivo pojasnil dejanske okoliščine, ki temeljijo na dokazih. Sklepno zahteva ponovno vročitev sklepa o ustavitvi postopka, da bo lahko uporabil pravna sredstva in dosegel njihovo obravnavo po vsebini.

3.Pritožba ni dovoljena.

4.Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v drugem odstavku 22. člena določa, da lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je že presojalo Ustavno sodišče RS in v odločbi opr. št. U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS. Ob primerni uporabi določbe četrtega odstavka 86. člena ZPP, ustaljeni v upravnosodni praksi, pa sme dejanja v postopku s pritožbo v upravnem sporu opravljati tudi stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit.

5.Pritožnik je obravnavano pritožbo vložil sam, v njej pa ni izkazal niti zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Sodišče je pri upravljalcu uradnih evidenc, Ministrstvu za pravosodje, preverilo, ali ima pritožnik opravljen pravniški državni izpit, in ugotovilo, da ni evidentiran v evidenci oseb z opravljenim pravniškim izpitom.

6.V obravnavani zadevi je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima in je zato pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), zaradi česar je sodišče pritožbo na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.

Zveza: