Jedro

Pravno razmerje med naročnikom javnega naročila in podizvajalcem se ob izpolnjenih zakonskih pogojih 71. člena ZJN-2 osamosvoji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke, naj se postopek v tej zadevi prekine do odločitve stečajnega sodišča v stečajni zadevi V., d.d. 2. Proti sklepu vlaga pritožbo tožena stranka. Sklicuje se na vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj sklep razveljavi ali pa ga spremeni. Trdi, da je obstoj obveznosti naročnika do glavnega izvajalca bistven predpogoj za kakršnokoli poplačevanje obveznosti morebitnim podizvajalcem. Sodišče pa se je v svoji obrazložitvi pravzaprav postavilo na stališče, da je naročnik neodvisno od obstoja terjatev med njim in glavnim izvajalcem odgovoren podizvajalcem. S tem pritožnik ne soglaša. Pritožnik pa napada tudi obrazložitev izpodbijanega sklepa, ki naj bi bila nepopolna. Opozarja, da je sodišče vezano na ustavo in zakon. V izpodbijanem sklepu pa se sodišče prve stopnje opira neposredno na uredbo, ki je podzakonski akt. Pa še to se sklicuje zgolj na 1. člen, Zakon o javnem naročanju pa navrže le pavšalno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4.Tožeča stranka v tej pravdi kot upnik uveljavlja svojo terjatev do tožene stranke kot dolžnika.

5. Tožeča stranka je imela kot podizvajalec res sklenjeno pogodbo z družbo V. d.d., ki je bila ponudnik javnega naročila (glavni izvajalec). Res je tudi, da sta bila tožena stranka (kot naročnik javnega naročila) in družba V. d.d. v pravnoposlovnem razmerju.

6. Vendar pa se na podlagi zakona (71. člen ZJN-2 - Zakon o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 128/2006 ter poznejše spremembe tega predpisa), dalje Uredbe o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 66/2007 ter poznejše spremembe tega predpisa)(1) ter pooblastila in soglasja iz sedmega odstavka 71. člena ZJN-2, kasneje (obvezno) vzpostavi neposredno pravno razmerje med podizvajalcem (tožečo stranko) in naročnikom (toženo stranko). To pravno razmerje je osamosvojeno. Prav zato pa tožeča stranka v tej pravdi od tožene stranke tudi zahteva izpolnitev obveznosti iz tega pravnega razmerja. Zato je odločitev sodišča, da odločitev stečajnega sodišča v zadevi V. ne predstavlja predhodnega vprašanja za to pravdno zadevo, pravilno. Seveda pa bo moralo sodišče ugotoviti, ali je pravno razmerje nastalo in ali je terjatev iz domnevnega pravnega razmerja utemeljena. Za odgovor na ta vprašanja pa mu ni treba čakati na konec stečajnega postopka.

7. Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi pooblastila iz 2. točke 365. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/2007-Uradno prečiščeno besedilo; ter poznejše spremembe tega predpisa) pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

(1) Uredbodajalec je imel pooblastilo za podrobnejšo ureditev vprašanja neposrednih plačil v dvanajstem odstavku 71. člena ZJN-2