Jedro

Toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje zavezanca za plačilo sodne takse lahko določilo šele po pravnomočni odločitvi o glavni stvari, saj bi bilo takšno postopanje neskladno z ureditvijo v ZST-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugovoru zoper plačilni nalog z dne 15. 4. 2022 za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (tožbo) ugodilo in plačilni nalog z dne 8. 4. 2022 razveljavilo (točka I izreka). Kot zavezanca za plačilo sodne takse za tožbo je določilo toženko (točka II izreka)

2. Toženka se pritožuje zoper odločitev v točki II izreka navedenega sklepa. Navaja, da je tožnik tisti, ki je vložil tožbo, in tako njega bremeni plačilo sodne takse. Sodno takso bi sicer lahko uveljavljal kot pravdni strošek, pri čemer je odločitev o tem strošku odvisna od uspeha v pravdi. Toženka je zoper ugodilno sodbo vložila pritožbo. Ni pravilno, da se ji nalaga plačilo sodne takse še pred pravnomočnostjo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sklepa spremeni oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3. V kratkem odgovoru na pritožbo tožnik prereka toženkine navedbe. Navaja, da odločitev sodišča prve stopnje temelji na določbah ZST-1, da delavec v individualnem delovnem sporu premoženjske narave, kot je tožnik, sodne takse ne plača. Njeno plačilo je utemeljeno naložilo toženki. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, in da je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev. Pritožbeno sodišče pritrjuje izčrpnim razlogom, ki jih je navedlo v obrazložitvi izpodbijanega dela sklepa, in glede na pritožbene navedbe dodaja, kot sledi.

6. Dne 12. 1. 2022 je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1D; Ur. l. RS, št. 204/2021), ki je ureditev sodne takse v postopku o individualnih delovnih sporih pred sodiščem prve stopnje v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadalj.; drugi odstavek 3. člena ZST-1) spremenil na način, da sodno takso plača tisti, ki ga kot zavezanca za plačilo sodne takse s smiselno uporabo določb o povrnitvi stroškov zakona, ki ureja pravdni postopek, določi sodišče v odločbi o stroških postopka. Skladno z navedeno določbo je sodišče prve stopnje ravnalo; ker toženka v postopku ni uspela, jo je ob smiselni uporabi določbe 154. člena ZPP določilo kot zavezanca za plačilo sodne takse.

7. Toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje zavezanca za plačilo sodne takse lahko določilo šele po pravnomočni odločitvi o glavni stvari, saj bi bilo takšno postopanje neskladno s povzeto ureditvijo v ZST-1. Poleg tega, pritožbeno sodišče dodaja, je sodba sodišča prve stopnje z dne 15. 3. 2022, s katero je bilo tožnikovemu zahtevku ugodno v celoti, pravnomočna (sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pritožba umaknjena, z dne 15. 11. 2022 v zvezi s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 778/2022 z dne 25. 2. 2023).

8. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo toženke zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

9. Odločitev, da toženka, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP.