Jedro

Izvajalec mora z izbranim načinom odprave napak doseči (ustrezen) pravilen rezultat in napako odpraviti tako, da ima delo značilnosti pravilne izpolnitve, torej značilnosti prevzete obveznosti.

Za izbiro (primernega) načina odprave napake tudi niso sami po sebi pomembni stroški, ki bodo s takšno odpravo napake nastali.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe plačati tožeči stranki znesek 28.642,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 3. 2011 do plačila ter tožeči stranki in stranskemu intervenientu povrniti pravdne stroške v znesku 573,99 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude 15-dnevnega paricijskega roka.

2. Zoper sprejeto odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožena stranka. Navaja, da je sodišče prve stopnje v nasprotju s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 56/2020 z dne 9. 4. 2020 in v nasprotju z izvedenimi dokazi napačno ugotovilo dejansko stanje in nepravilno uporabilo materialno pravo. Zaključki sodišča prve stopnje, da (so)odgovornost za napake montaže Esal fasade ni prešla na stranskega intervenienta, je v nasprotju z izvedenimi dokazi. Izvedbo fasade z Esal ploščami je izbral stranski intervenient. Ponudba oziroma navodila dobavitelja Esal plošč predvidevajo montažo plošč na vidno kovinsko konstrukcijo in takšna je bila tudi izvedba. Barvanje kovinske podkonstrukcije ni bilo nikoli predvideno, niti stroškovno ovrednoteno. Maskiranje vidne kovinske podkonstrukcije s črnim fugirnim trakom je bilo izvedeno na izrecno željo stranskega intervenienta, ki je bil s strani izvajalca del večkrat opozorjen, da so napake fasade direktna posledica izbrane fasade, saj maskiranje vidne kovinske podkonstrukcije ni v skladu z navodili dobavitelja Esal plošč in ne predstavlja trajne rešitve, na kar je opozarjal tudi nadzor. A stranski intervenient je pri takšni izvedbi vztrajal. Izjave prič (E.B., R.V. in V.J.) in listinska dokumentacija navedbe tožene stranke v celoti potrjujejo. Nadalje pritožnica izpodbija na izvedensko mnenje izvedenke D.V. oprt zaključek sodišča prve stopnje o smotrnosti in stroškovni upravičenosti predlagane sanacije za odpravo napak (h) izpadanje vijakov na fasadnih ploščah in (i) fugirni trak med fasadnimi ploščami se trga in grbanči. Glede na dejstvo, da je napaka vizualna in ne vpliva na funkcionalnost fasade, je strošek sanacije v višini 28.642,20 EUR, kot jo je predlagala izvedenka V., nerazumno visok in glede na celoten končni znesek izvedbe fasade, ki je znašal 59.762,84 EUR, nesorazmeren. Izvedenka V. je v oceno sanacije vključila stroške, ki se nanašajo na sanacijo zapackanih plošč in niso v povezavi s fugirnim trakom med fasadnimi ploščami. Sanacijo fugirnega traku pa je predvidela z barvanjem podkonstrukcije, ki v osnovi ni bila predvidena in načrtovana. Da bi bila sanacija napake, ki se ne nanaša na barvo podkonstrukcije, pač pa po stranskem intervenientu izrecno izbranega fugirnega traku, ki se guba in grbanči, možna na drug, cenejši način, t.j. z zamenjavo fugirnih trakov, je pojasnil izvedenec O.V. Tožena stranka graja tudi zaključek sodišča prve stopnje o tem, kdaj je napaka zaradi fugirnega traku sploh nastala. Glede na to, da je bila fasada kot celota (lisavost fasadnih plošč, posamezne izpadle kovice in posamezne poškodbe traku) predmet graje že ob primopredaji del dne 13. 12. 2007, napaka ni nastala v času garancijske dobe in ne predstavlja skrite napake, ki bi lahko bila predmet garancije. Izvajalec fasade tesnilnega traku med ploščami ni bil pripravljen popraviti, zato so mu od zadržanih 3000,00 EUR plačali le 1.500,00 EUR. S tem je bila reklamacija glede tesnilnega traku zaključena in ta napaka ne more biti predmet izdane garancije. Izvedenka V. sicer navaja, da se je obseg gubanja in trganja fugirnega traku verjetno s časom povečeval, vendar dejstva kdaj in v kakšnem obsegu se je zatrjevana napaka pojavila, tožeča stranka ni konkretno navajala. Izvedenka tako ne more opraviti primerjave s sedanjim stanjem, glede na njene ugotovitve pa je jasno, da je bilo naročniku že ob primopredaji znano, da se je trak začel trgati in grbančiti, tako da so bile napake fasade že ob primopredaji očitne in nadalje pričakovane. Tožena stranka glede na navedeno pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pritožbene navedbe prereka kot neutemeljene in kot pravilnim pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje glede odgovornosti za napake na fasadi. Kakovostna izvedba fasade je v celoti v domeni izvajalca kot strokovnjaka. Podjemnik se lahko razbremeni odgovornosti le, če dokaže, da je ravnal po naročnikovih navodilih in da je v zvezi s tem izpolnil svojo pojasnilno dolžnost. Da se je fasada z Esal ploščami izvedla na izrecno željo stranskega intervenienta med strankama ni sporno, nikakor pa tožena stranka ni dokazala, da je izvajalec del izpolnil svojo pojasnilno dolžnost in naročnika opozoril, da drugačna fasada od predvidene ni ustrezna. Tožena stranka je sicer pravočasno navedla, da je za škodo, ki je posledica izrecnih navodil M. d.o.o. (t.j. stranskega intervenienta) mimo pravil stroke, na katera je bil opozorjen, izključno odgovoren M. d.o.o., drugih pravočasnih in konkretnih navedb glede pojasnilne dolžnosti pa ni podala. Zato izjav prič, ki so izpovedale tudi v zvezi s pojasnilno dolžnostjo glede na določilo 236. člena ZPP, ni dopustno upoštevati, saj manjkajoče trditvene podlage z dokazi ni mogoče nadomestiti. Kot neutemeljene tožeča stranka zavrača tudi pritožbene navedbe glede časa nastanka napak (h) in (i), saj je izvedenka potrdila, da so se te napake v obravnavanem obsegu pojavile po primopredaji objekta. Glede prisojenih stroškov sanacije napake se tožeča stranka prav tako sklicuje na mnenje izvedenke V. in dodaja, da zgolj zato, ker strošek odprave napake na fasadi znaša polovico vrednosti fasade, ne pomeni, da ni utemeljen. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje pri presoji tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP), v okviru razlogov, ki jih navaja pritožba in glede kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ugotavlja naslednje:

6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ponovno odločalo o delu tožbenega zahtevka za plačilo zneska za odpravo napak gradnje (h) izpadanje vijakov na fasadnih ploščah in (i) fugirni trak med fasadnimi ploščami se trga in grbanči v skupni višini 28.642,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 3. 2011 do plačila, ki ga uveljavlja tožeča stranka kot naročnik gradbenih del od tožene stranke kot izdajatelja jamstvene garancije za odpravo napak v garancijski dobi št. 3/2007 z dne 13. 12. 2007 (priloga spisa A4; v nadaljevanju jamstvena garancija). Z izdano jamstveno garancijo se je tožena stranka zavezala, da bo na prvi pisni poziv uporabnika garancije (t.j. tožeče stranke) plačala znesek materialne škode, nastale na stvareh, ki so bile predmet gradbenih del, do višine zneska, navedenega v garanciji, ki ga bo zahteval uporabnik garancije in ki bo uporabljen za odpravo napak v garancijski dobi v skladu s pogodbo, če take napake ni odpravil naročnik garancije (t.j. glavni izvajalec del G. d.d. K.), kot bi moral po pogodbi.1

7. Sodišče prve stopnje je tako za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za izplačilo zneska za odpravo napak gradnje moralo ugotoviti obstoj napak, pojav le-teh v času trajanja garancijske dobe (13. 12. 2007 do 13. 12. 2017) ter da teh napak ni odpravil izvajalec del (naročnik garancije). Da ugotovljene napake izvirajo iz sfere izvajalca del, se domneva.2 Nasprotno mora dokazati izvajalec del oziroma v danem primeru tožena stranka. Podjemnik se lahko razbremeni odgovornosti tudi v primeru, da je ravnal po naročnikovem pomanjkljivem navodilu, na katerega je naročnika opozoril (t.i. pojasnilna dolžnost; tretji odstavek 625. člena OZ), pa je naročnik pri takšni izvedbi posla kljub temu vztrajal. 8. Sodišče prve stopnje je zaključek glede obstoja in časa nastanka zatrjevanih napak del (h) in (i) in njihove višine v celoti oprlo na mnenje sodne izvedenke in cenilke gradbene stroke D.V. z dne 30. 1. 2018 in njegovo pisno dopolnitev z dne 17. 5. 2019 ter tožeči stranki za odpravo napak (h) in (i) priznalo znesek 28.642,00 EUR. Ugovor tožene stranke, da se je zaradi izrecnih naročnikovih želja glede izbrane fasade razbremenila odgovornosti za nastale napake, je zavrnilo z obrazložitvijo, da je izvajalec tisti, ki zagotavlja, da so dela izvedena kakovostno in v gradnji uporabljeni materiali, katerih lastnosti morajo biti skladne z namenom uporabe. Zato je kakovostna izvedba črne podkonstrukcije – črnih fug (trajna in na zunanje vplive odporna obdelava) v celoti v domeni strokovnjaka – izvajalca del, četudi je odločitev o spremembi fasade sprejel stranski intervenient in četudi je dela kot podizvajalec (za katerega v smislu določila 630. člena OZ odgovarja glavni izvajalec) opravila za montažo Esal fasad nepooblaščena oseba.

9. Po oceni sodišča druge stopnje je tako sprejeta odločitev ob pravilno in popolno ugotovljenem pravno relevantnem dejanskem stanju materialnopravno pravilna. Sodišče prve stopnje jo je ob upoštevanju napotkov Višjega sodišča v Mariboru v sklepu I Cpg 56/2020 z dne 9. 4. 2020 tudi celovito in jasno obrazložilo. Zato sodišče druge stopnje v celoti sprejema njegove razloge za sprejeto odločitev in glede posameznih pritožbenih navedb dodaja:

10. Glede pritožbeno spornega vprašanja, kdaj so se pojavile napake (h) in (i) in ali so le-te sploh predmet izdane jamstvene garancije za odpravo napak v času trajanja garancijske dobe, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je upoštevaje listinsko dokumentacijo v spisu in ugotovitve izvedenke V., sodišče prve stopnje povsem pravilno in utemeljeno zaključilo, da so se napake v uveljavljenem obsegu pojavile po primopredaji del, torej v času trajanja garancijske dobe. Enako je ugotovil tudi izvedenec V.O. v izvedeniškem mnenju z dne 17. 8. 2015. Trditve tožeče stranke, da so se uveljavljane napake pojavile po primopredaji del, sta tako potrdila oba izvedenca, medtem ko tožena stranka nasprotnih dokazov ni predložila. Iz primopredajnega zapisnika z dne 13. 12. 2007 (priloga B1) izhaja le, da je potrebno popraviti fasado Esal na delu objekta frizerski salon, konkretneje grajane napake na fasadi niso opredeljene. V zapisniku sestanka med izvajalcem ESAL in stranskim intervenietom z dne 30. 11. 2007 so opredeljene posamezne pomanjkljivosti na fasadi, vendar luščenja črnega fugirnega traku noben zapisnik o pregledu ne omenja (tako tudi izvedenka V. v dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 17. 5. 2019). Dokazi tudi ne potrjujejo, da je bil znesek 1.500,00 EUR trajno zadržan prav zaradi napak (h) in (i), pač pa je bil ta zadržan zaradi neodpravljenih napak glede lisavosti plošč. Glede na navedeno je po oceni sodišča druge stopnje pravilen dokazni zaključek, da so se napake del (h) in (i) pojavile v času trajanja garancijske dobe in so predmet izdane jamstvene garancije.

11. Sodišče druge stopnje nadalje soglaša tudi z zaključkom sodišča prve stopnje, da je za pravilno izvedbo del in nastale napake odgovoren izvajalec del – tožena stranka oziroma, da se tožena stranka svoje odgovornosti ni uspela razbremeniti. Da je stranski intervenient sam izbral fasado z ESAL ploščami in da je dela izvajal za te fasadne sisteme nepooblaščeni (pod)izvajalec med pravdnima strankama ni sporno, niti to samo po sebi izvajalca (in s tem tožene stranke) ne razbremenjuje odgovornosti za pravilno izvedbo del. 12. Podjemnik je dolžan izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla (prvi odstavek 626. člena OZ). Predmet (vsebina) podjemnikove obveznosti ni samo delo, ki ga opravlja podjemnik, da bi izvršil (končal) posel, ki se ga je s sklenitvijo podjemne pogodbe zavezal opraviti, ampak (šele) končni rezultat, ki se ga je zavezal doseči, torej opravljeno (izvršeno) delo. Podjemnik se s podjemno pogodbo zaveže uresničiti (končni) interes naročnika, da bo naročeno delo uspešno končal. Zato je za presojo, ali je to svojo obveznost pravilno opravil, pomemben samo končni rezultat, ki ga je z opravljanjem dela dosegel – t.j. da ima delo določene značilnosti – običajne oziroma pogodbeno dogovorjene in da ustreza pravilom stroke.3

13. V obravnavani zadevi se je izvajalec na izrecno željo naročnika oz. stranskega intervenienta na poslovnem objektu zavezal izdelati fasado z Esal ploščami in zakriti vidno kovinsko podkonstrukcijo. Izbira načina dela oziroma del, ki so potrebna za dosego tega končnega rezultata – videza fasade, je v domeni izvajalca. Če naročnik iz kateregakoli razloga vztraja pri načinu izvedbe del, ki s strokovnega vidika ni upravičen, ga je izvajalec dolžan opozoriti na pomanjkljivosti v njegovem naročilu (prim. tretji odstavek 625. člena OZ). Če naročnik kljub temu vztraja pri svojem naročilu, izvajalec ni odgovoren za napake, ki zaradi takega pomanjkljivega naročila nastanejo.

14. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno vztraja, da je dokazala, da je izvajalec izpolnil svojo pojasnilno obveznost glede neustreznega načina izvedbe fasade (maskiranje vidne podkonstrukcije s črnim fugirnim trakom) in se s tem razbremenil svoje odgovornosti za nastale napake. Tožena stranka ni pravočasno podala ustreznih trditev, da je stranskega intervenienta opozorila na neustreznost uporabe črnega fugirnega traku za zakrivanje vidne podkonstrukcije fasade. Zatrjevala je le, da je fasado z Esal ploščami izvedla na izrecno željo stranskega intervenienta in da je ta sam izbral podizvajalca, ki ni pooblaščen za montažo tovrstnih fasad. Kot je že bilo pojasnjeno, slednje za razbremenitev odgovornosti za napake ne zadostuje. Kakšnih konkretnejših navedb o izpolnitvi pojasnilne dolžnosti glede izbrane fasade oziroma zlasti izbranega načina zakritja vidne kovinske podkonstrukcije tožeča stranka ni podala vse do dne 10. 11. 2014, ko je navajala, da sta na neustreznost izbire izvajalca in neustreznost detajlov izvajalec in nadzor stranskega intervenienta večkrat opozarjala, a je ta pri svojih pogojih vztrajal. Takšnih, v smislu določila 286. člena ZPP prepoznih navedb, ni mogoče upoštevati. Ker izostanka (pravočasnih) pravno odločilnih trditev ni mogoče nadomestiti z dokazi, tudi sicer pravočasno predložene izjave prič glede danih pojasnil stranskemu intervenientu ne morejo predstavljati pravno relevantne podlage za odločitev.

15. Sklicujoč se na izvedensko mnenje v postopku postavljenega izvedenca in cenilca gradbene stroke V.O. z dne 17. 8. 2015, ki je za odpravo napak (h) in (i) predlagal drugačen, cenejši pristop, tožena stranka nadalje pritožbeno izpodbija tudi odločitev o višini zahtevka. Po oceni sodišča druge stopnje tudi tem pritožbenim navedbam ni slediti.

16. Izvajalec mora z izbranim načinom odprave napak doseči (ustrezen) pravilen rezultat in napako odpraviti tako, da ima delo značilnosti pravilne izpolnitve, torej značilnosti prevzete obveznosti. Ob upoštevanju izvajalčeve obveznosti kot obligacije rezultata pri presoji vrste del, ki jih je ta zaradi odprave napake dolžan izvesti, ni pomembno, katera dela so bila predmet pogodbe (torej katera dela bi moral opraviti, da bi pravilno izpolnil svojo pogodbeno obveznost), temveč je pomembno le, kakšen končni rezultat se je izvajalec s pogodbo zavezal doseči. Tožena stranka je na izrecno naročnikovo željo po zakritju vidne kovinske konstrukcije fasade Esal prevzela naročilo in se s tem zavezala k takšnemu končnemu rezultatu - videzu fasade. Odgovornost za očitno strokovno neustrezno izbrano rešitev z uporabo črnega fugirnega traku nosi tožena stranka kot izvajalka del. Tu gre ponovno izpostaviti, da domneve o odgovornosti izvajalca za ugotovljene napake del tožena stranka ni uspela izpodbiti, saj izpolnitve svoje pojasnilne dolžnosti ni izkazala. Za izbiro (primernega) načina odprave napake tudi niso sami po sebi pomembni stroški, ki bodo s takšno odpravo napake nastali. Izkustveno (v praksi potrjeno) pravilo je, da zaradi kasnejše odprave napake praviloma nastanejo večji stroški kot bi, če bi bil posel že od vsega začetka opravljen brez napak.4 V obravnavanem primeru so takšni večji stroški gotovo stroški demontaže in ponovne montaže fasadnih plošč, pa tudi čiščenja in priprave fasadne podkonstrukcije na barvanje, katerih upravičenosti tožena stranka med drugim oporeka, a so za odpravo napak potrebni.

17. Glede na navedeno sodišče druge stopnje ne vidi razloga, da se glede predlaganega načina sanacije napak (h) in (i) in ocenjenih stroškov njihove odprave ne bi sledilo izvedenki V., ki je prepričljivo pojasnila, da imajo ugotovljene napake, kljub njihovi vizualni naravi pri poslovnem objektu večjo težo in da je s strokovnega vidika edini način za trajno odpravo napak in ohranitev izgleda prvotne fasade demontaža vseh fasadnih plošč, čiščenje, razmastitev in barvanje podkonstrukcije ter ponovna montaža plošč, kar stroškovno vrednoti na 28.642,00 EUR. V. je argumentirano oponirala tudi po izvedencu O. predlaganem cenejšem načinu odprave napake s ponovnim lepljenjem črnega traku v fuge.

18. Ker torej pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa sodišče druge stopnje drugih uradoma upoštevnih kršitev ni ugotovilo, je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

19. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 165. člena v zvezi s 154. in 155. členom ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni doprinesla k razjasnitvi zadeve, zato tudi ona sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

1 Gradbena pogodba z dne 30. 11. 2006 sklenjena med naročnikom F.L. d.o.o. (pravni prednik tožeče stranke) in izvajalcem G. d.d. K. 2 Nina Plavšak v Juhart/Plavšak, Obligacijski zakonik (OZ ) s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2004, str. 1027. 3 Povzeto po Nina Plavšak v Juhart/Plavšak, Obligacijski zakonik (OZ) s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2004, str. 789-793. 4 Tako Nina Plavšak v Juhart/Plavšak, Obligacijski zakonik (OZ) s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2004, str. 868-869.