Jedro

ZPP v 253. členu določa, da sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj jo poda pisno pred obravnavo, pri čemer mora izvedenec vselej obrazložiti svoje mnenje. Če je mogoče, sodišče vroči strankam pisni izvod in mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala. Prav tako 254. člen ZPP določa, da če je izvid izvedenca nejasen, nepopoln, ali če je sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, je potrebno ta dvom odpraviti z zaslišanjem izvedenca ali po potrebi zaslišanjem novih izvedencev. Tožnik je v pripravljalni vlogi natančno pojasnil svoje ugovore, pri čemer vsi sicer niso pravno relevantni. Podal pa je tudi pravno relevantne ugovore, ki jih sodišče ni razčistilo z izvedencem.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nezmožnosti z dne 13. 6. 2016 nezakonita (I. točka). Posledično navedenemu je zavrnilo zahtevek, da se ugotovi, da delovno razmerje tožniku pri toženi stranki še vedno traja z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 12. 2006 za delovno mesto izdelovalec žičnih jeder (II. točka). Zavrnilo je tudi zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo na delovno mesto izdelovalec žičnih jeder, ga za čas od dneva prenehanja delovnega razmerja dalje prijaviti v pokojninsko, invalidsko, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, zavarovanje za primer brezposelnosti in druga obvezna zavarovanja ter mu izplačati zaostale neto mesečne plače ter ustreznim institucijam pripadajoče prispevke in davščine, vse od mesečne bruto osnove 790,73 EUR vse do ponovnega nastopa na delo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dneva v vsakem mesecu dalje do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo (III. točka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (IV. točka).

2. Tožnik vlaga pritožbo na podlagi 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena ZPP ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, ali pa da sodišče druge stopnje izvede pritožbeno obravnavo in o zadevi samo odloči. Sodba je po oceni tožnika nepravilna in nezakonita. Tožnik je bil z dnem 22. 5. 2012 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, kjer bo opravljal delo s soročnim premeščanjem bremen do 5 kg z odročitvijo in predročitvijo v desni ravni do 70 stopinj, ne na višini, lestvi in ne nad globino, s polnim delovnim časom. Po odločbi mu je bila tožena stranka dolžna zagotoviti pravico do premestitve. Tožena stranka zatrjuje, da je preverila, ali je tožnika mogoče zaposliti na drugem delovnem mestu in sicer tako, da naj bi izvedla vse formalne postopke, ki so potrebni pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi invalidu. Prav tako je odpoved podana izven 6-mesečnega prekluzivnega roka. Tožnik se je oprl na mnenje Komisije Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki ugotavlja podlago utemeljenosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu, ki je ugotovila, da podlaga za odpoved ne obstaja. V zvezi z navedenim je predlagal tudi zaslišanje predsednice komisije A.A., ki bi natančno pojasnila, kakšen postopek je komisija izvajala in zakaj je mnenje negativno. Odpoved invalidu, kljub temu, da je uzakonjen sistem relativnega varstva, je še vedno ultima ratio in je podvržena predhodni vsebinski presoji s strani komisije. Tako bi moralo sodišče zaslišati predsednico komisije A.A. Tožnik je lahko obstoj zanj ustreznih delovnih mest zatrjeval le laično, glede na sorazmerno slabo poznavanje vseh ostalih delovnih mest pri toženi stranki. Iz dopisa komisije z dne 23. 12. 2016 izhaja, da komisija ne odloča pavšalno, kot ji to očita tožena stranka. Sodišče je sicer pravilno postavilo izvedenca, vendar pa dokaznega predloga ni izvedlo v celoti. Tožnik je namreč v skladu s pozivom sodišča z vlogo z dne 1. 9. 2017 pravočasno podal pripombe na mnenje in postavil vprašanje izvedencu ter izrecno predlagal dopolnitev izvedenskega mnenja ter zaslišanje izvedenca na naroku. Glede na navedeno, je sodišče z odločitvijo, da se izvedenca ne zasliši, niti se mu ne postavi pisnih vprašanj, ki so jih podale stranke, zagrešilo procesno kršitev, ki vpliva na zakonitost sodbe, ki je posledično nezakonita. Dokazni predlog s postavitvijo izvedenca namreč vsebuje tako njegovo podajo mnenja kot tudi predlog za zaslišanje. ZPP v 253. členu določa, da sodišče odloči, ali naj izvedenec svoj izvid in mnenje poda samo ustno na obravnavi ali pa tudi pisno pred obravnavo. Če je mogoče, vroči sodišče strankam pisni izvod in mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala. Oboje jasno izkazuje, da mora biti izvedenec na obravnavi zaslišan oziroma da mora svoje mnenje obrazložiti in na vprašanje strank odgovoriti oziroma po potrebi podati pojasnila in dopolnitev izvedenskega mnenja. Nenazadnje bi moralo sodišče tožniku omogočiti vsaj pravico do izjave v zvezi z ugotovitvami izvedenca. S tem, ko sodišče izvedencu ni posredovalo pisnih vprašanj, ki jih je zastavil tožnik, oziroma izvedenec nanje ni odgovoril, nato izvedenca ni zaslišalo, kljub izrecnemu predlogu, je sodišče kršilo načelo neposrednosti in kontradiktornosti.

Tožnik je z vlogo z dne 1. 9. 2017 predlagal, da izvedenec svoje mnenje dopolni in da se izvedenca na naroku tudi zasliši, in sicer v zvezi s tem, da: - izvedenec navaja, da je za delovno mesto "49 administrator" zahtevana poklicna šola družboslovne ali druge ustrezne smeri; - za DM "50 kontrolor procesa" zahtevana poklicna šola tehnične ali druge ustrezne smeri in - za DM "55 evidentičar in kontrolor obdelave podatkov" zahtevana triletna poklicna šola oziroma srednja šola administrativne ali ekonomske smeri; - tožnik pogoje izpolnjuje, saj je zaključil triletno poklicno šolo, je konstrukcijski ključavničar - preoblikovalec in spajalec kovin, opravil je tudi računalniški tečaj; - izvedenec v zvezi z DM "125 vodja izmene proizvodnje pare" zgolj predvideva, da mora slednji imeti "verjetno" višjo izobrazbo kot njemu podrejeni delovodja proizvodnje pare (DM 124), ki pa mora imeti končano srednjo šolo tehnične smeri; - navedeni pogoj tožnik izpolnjuje; - glede na to, da je tožnik v preteklosti že opravljal delo vodje in sicer na DM vodja B. (str. 7 mnenja), bi bil zmožen opravljati delo vodje glede na svoje dosedanje izkušnje v tovarni. Gre za 20-letne delovne izkušnje.

Tožnikova bolezen vpliva na njegove fizične sposobnosti opravljanja dela v smislu dvigovanja bremen, kar pa ne vpliva na njegove sposobnosti vodenja in usmerjanja podrejenih, ki jih je v preteklosti očitno že izkazal. Glede na navedeno, tožnik lahko opravlja delo tako na DM 124 kot na DM 125, o čemer naj se izvedenec dodatno izjasni. Pa tudi o ostalih vprašanjih in pripombah, ki so razvidna iz vloge, na katero se tožnik v celoti sklicuje.

Tožnik ima več kot 22 let delovnih izkušenj. Mnenje izvedenca ni tako enoznačno, da bi lahko sodišče, brez nadaljnjega zaslišanja izvedenca, vzelo mnenje kot podlago za sodbo. Tožnik je zastavil jasno vprašanje izvedencu in sodišče bi moralo poskrbeti, da izvedenec na zastavljeno vprašanje odgovori. Zadevno pojasnilo je potrebno pridobiti v skladu z 254. členom ZPP. Mnenje Komisije je sicer opredeljeno "zgolj" kot procesna predpostavka v postopku odpovedi invalidu, kar pa ne pomeni, da ima zgolj postopkovno funkcijo. Glede DM "125 vodja izmene proizvodnje pare" tožnik opozarja, da izvedenec ni ugotovil, kakšna stopnja izobrazbe se zahteva in da je to ena od pripomb oziroma vprašanj, ki jih je tožnik sestavil izvedencu v vlogi z dne 1. 9. 2017. Napačna je ugotovitev sodišča, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto "49 administrator" za DM "50 kontrolor procesa" in za DM "55 evidentičar in kontrolor obdelave podatkov", ki naj bi se zahtevala družboslovna smer izobrazbe. Izvedenec je navedel, da se za zahtevana delovna mesta zahteva poklicna šola družboslovne ali druge ustrezne smeri, in sicer za DM "50 kontrolor procesa" za DM "55 evidentičar in kontrolor obdelave podatkov" zahtevana triletna poklicna šola oziroma srednja šola administrativne ali ekonomske smeri. Posebno pomemben je pregled oziroma ogled dela na delovnih mestih s strani izvedenca, zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi tudi v ničemer ne bi zavleklo postopka. Narok je bil tako ali tako izveden in zaslišanje izvedenca na tem naroku v ničemer ne bi zavleklo postopka. Tako ni nobenega utemeljenega razloga, da sodišče zaslišanja ni izvedlo.

Glede podaje odpovedi po poteku roka tožnik navaja, da je prekluzivni rok 6 mesecev v primeru odpovedi zaradi razloga nesposobnosti ohranjen tudi v ZDR-1. Dne 15. 3. 2013 je podala mnenje komisija, pri čemer je do 12. 4. 2013 veljal ZDR-1, ki je določal 6 mesečni prekluzivni rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Prav tako je bilo negativno tudi drugo mnenje komisije, ki ga je stranka pridobila 24. 3. 2016. Gre za isto dejansko stanje, tako da so od odločbe ZPIZ z dne 17. 10. 2012 potekla 4 leta. Tožnik priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Odločitev sodišča je pravilna in zakonita. V zvezi z očitki tožnika, da sodišče ni v celoti izvedlo njenega dokaznega predloga, saj izvedenca specialista za medicino delo, prometa in športa ni zaslišalo, pa tožena stranka izpostavlja, da so očitki neutemeljeni. Tožnik je imel možnost, da se izjavi glede ugotovitev izvedenca. Opustitev zaslišanja izvedenca je bila v konkretnem primeru povsem dopustna (VSL sklep I Cp 2602/2015 z dne 21. 10. 2015), saj so bile pripombe tožnika takšne, da niso zahtevale zaslišanje izvedenca in niso povzročile dvoma v pravilnost izvedeniškega mnenja. Niso napačne odločitve v zvezi z DM 49, DM 55, DM 50, DM 125. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti in s tem storilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožniku ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem.

6. Sodišče je izvedlo dokaze s prečitanjem listinske dokumentacije, ki sta jo predložili tožnik in tožena stranka ter zaslišalo tožnika in priče C.C., D.D. in E.E., pridobilo izjavo priče F.F., z dopolnitvijo pisne izjave. Prav tako je sodišče postavilo izvedenca medicinske stroke - medicine dela, pri čemer je poizvedbe na komisijo za ugotovitev za podlago odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavrnilo, ker je štelo, da stališča niso relevantna. Prav tako je zavrnilo zaslišanje predsednice komisije A.A. kot nepotrebno, ter zaslišanje priče G.G. in priče tožene stranke H.H. 7. V predmetni zadevi je sodišče presojalo odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Po določilih 116. člena ZDR-1 delodajalec lahko invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti, če mu hkrati ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem ustreznem delu, ki ustreza invalidovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti in delovni zmožnosti v skladu z zakonom in predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem ugotovi, da mu drugi delodajalec ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na ustreznem delu pri njemu. Če delodajalec invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, o čemer odloča tudi komisija za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi (šesti odstavek 40. člena ZZRZI). Sodišče se je pri svoji odločitvi pravilno sklicevalo na stališče, ki ga je sprejelo že Ustavno sodišče RS v zadevi I Up-310/2013, U-I-245/2010, U-I-181/2010, Up-1002/2010 in štelo, da je mnenje komisije zgolj procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu. Tožnik je bil invalid III. kategorije invalidnosti že od 22. 5. 2012, bil je na čakanju, odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je bila tožniku podana na podlagi določil ZDR-1, ki sicer ne določa roka, v katerem mora delodajalec podati delavcu odpoved, tako je bila odpoved tožniku z dne 13. 6. 2016 pravočasna.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz predloženega spisa izhaja, da je tožnik na naroku za glavno obravnavo 1. 3. 2018 potem, ko je sodišče sprejelo sklep, da se dokazni postopek zaključi in da se ostali dokazni predlogi zavrnejo kot nepotrebni, temu že na glavni obravnavi ugovarjal in navedel, da je bil podan predlog po postavitvi izvedenca in postavljene tudi pisne pripombe s pripravljalno vlogo z dne 4. 9. 2017 s predlogom za dopolnitev izvedeniškega mnenja oziroma njegovim zaslišanjem na naroku. Navedenega sodišče ni upoštevalo in je odločilo zgolj na podlagi izvedenskega mnenja I.I., specialista medicine dela, prometa in športa z dne 11. 8. 2017. 9. Kot pravilno navaja pritožba, ZPP v 253. členu določa, da sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj jo poda pisno pred obravnavo, pri čemer mora izvedenec vselej obrazložiti svoje mnenje. Če je mogoče, sodišče vroči strankam pisni izvod in mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala. Prav tako 254. člen ZPP določa, da če je izvid izvedenca nejasen, nepopoln, ali če je sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, je potrebno ta dvom odpraviti z zaslišanjem izvedenca ali po potrebi zaslišanjem novih izvedencev. Tožnik je v pripravljalni vlogi natančno pojasnil svoje ugovore, pri čemer vsi sicer niso pravno relevantni. Podal pa je tudi pravno relevantne ugovore, ki jih sodišče ni razčistilo z izvedencem. Relevantni ugovori se nanašajo na določena morebitna delovna mesta in pritožbe, prav tako pa bi moralo sodišče zaslišati predlagano predsednico Komisije A.A., saj je komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi v mnenju št. ... z dne 24. 3. 2016 podala mnenje, da ne obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče naložiti izvedencu izdelavo dodatnega izvedenskega mnenja z relevantnimi podatki, prav tako pa ga bo moralo zaslišati glede podanih tožnikovih pripomb v pritožbi (DM49, DM50, DM55, DM 125, DM 124, DM vodja B.) o primernosti posameznih delovnih mest za tožnika, seveda upoštevaje pri tem tožnikovo izobrazbo po pogodbi o zaposlitvi, upoštevaje tudi njegove zdravstvene omejitve iz odločbe ZPIZ o razvrstitvi tožnika v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, kjer bi tožnik opravljal delo s soročnim premeščanjem bremen do 5 kg, z odročitvijo v desni rami do 70 %, ne na višini, lestvi in ne nad globino, s polnim delovnim časom.

10. Tožnik v pritožbi poleg ostalih predlogov tudi predlaga, da naj bi sodišče druge stopnje izvedlo pritožbeno obravnavo na podlagi določil 343.a člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 125. člena prehodnih in končnih določb ZPP-E. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bi z izvajanjem novih dokazov prevzelo postopek sodišča prve stopnje, kar bi postopek le podaljšalo. Sodišče prve stopnje bo namreč le dopolnilo že izvedeni dokazni postopek. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi v konkretnem primeru z navedenim postopanjem strankam odvzeli tudi pravico do pritožbe, prav tako pa gre za predlog, ki bi ga sodišče prve stopnje že moralo izvesti v okviru dokaznega predloga za postavitev izvedenca (njegovo zaslišanje in izdelava dodatnega izvedenskega mnenja glede na navedene določene relevantne pripombe).

11. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno sojenje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 354. člena ZPP.

12. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.