Jedro

Če je prejšnji lastnik premoženja umrl pred 28.8.1945 (oziroma 15.9.1947), njegovo premoženje pa je bilo podržavljeno po njegovi smrti, se šteje, da je bilo podržavljeno njegovim pravnim naslednikom, ne glede na koga se je glasil akt o podržavljenju, če je bilo tem pravnim naslednikom po 9.5.1945 priznano jugoslovansko državljanstvo z zakonom ali mednarodno pogodbo.

Če fizična oseba iz 9. člena ZDen ni upravičenec po ZDen, je upravičenec njegov zakonec ali dedič iz prvega dednega reda, če mu je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano s predpisi iz 1. odstavka 9. člena ZDen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 29.7.2002, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Upravne enote V. z dne 16.5.2002. S to odločbo je prvostopni upravni organ zavrnil zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, podržavljenih z odločbo Okrajne zaplembene komisije v C. z dne 5.10.1945, pokojnemu H.G., umrlemu 1939. leta; in S.G., umrli 1986, podržavljenih z odločbo Okrajne zaplembene komisije v Š. z dne 8.9.1945. Niti prejšnja lastnika niti njuni pravni nasledniki namreč ne morejo biti upravičenci po ZDen, ker ne izpolnjujejo pogoja glede jugoslovanskega državljanstva po 1. odstavku 9. člena ZDen.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločbi in razlogom, ki jih je za svojo odločitev v izpodbijani odločbi navedla tožena stranka. Teh razlogov v svoji sodbi ni ponavljalo, pač pa se je nanje sklicevalo (2. odstavek 67. člena ZUS).

Tožniki vlagajo pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava kot posledica zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Menijo, da v tem primeru ni jasno, komu je bilo podržavljeno premoženje, ali pokojnemu H.G. ali njegovi ženi S.G. oziroma njunim trem sinovom. Ker je H.G. umrl že v letu 1939, njemu premoženje ni moglo biti zaplenjeno, čeprav se zaplembena odločba glasi nanj. Zato menijo, da je zaplembena odločba nična in da torej obravnavano premoženje sploh nikomur ni bilo zaplenjeno. Glede na to pritožbenemu sodišču predlagajo, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbi ugodi in odločbo tožene stranke odpravi oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka in zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo je pritožbeno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje. Glede pritožbenih navedb pa še dodaja: V obravnavanem primeru je prvostopni upravni organ zavrnil zahtevo za vračilo premoženja pokojnemu H.G., ki mu je bilo podržavljeno z odločbo Okrajne zaplembene komisije v C. z dne 5.10.1945, in zahtevo za vračilo premoženja, ki je bilo S.G. podržavljeno z odločbo Okrajne zaplembene komisije v Š. z dne 8.9.1945. H.G., ki je umrl že leta 1939 in zato ni mogel pridobiti državljanstva po 9.5.1945, ni upravičenec po ZDen. Zato se je pravilno presojalo, ali bi lahko bili upravičenci njegovi pravni nasledniki, kot to določa 11. člen ZDen. Ugotovilo se je, da niti njegovi pravni nasledniki (niti žena S.G. niti tožniki) ne morejo biti upravičenci po 11. členu ZDen, kajti nikomur od njih po 9.5.1945 ni bilo priznano jugoslovansko oziroma slovensko državljanstvo. Premoženja, podržavljenega S.G., tudi po presoji pritožbenega sodišča njej ni mogoče vrniti, ker ni upravičenka, ker ji po 9.5.1945 ni bilo priznano jugoslovansko in slovensko državljanstvo, zato ne izpolnjuje pogoja iz 1. odstavka 9. člena ZDen. Ker pa tudi njeni pravni nasledniki-tožniki ne izpolnjujejo tega istega pogoja, tudi oni ne morejo vstopiti na mesto nje kot upravičenci po 12. členu ZDen.

Neutemeljena je pritožbena navedba, da glede na to, da je H.G. umrl že leta 1939, premoženje pa je bilo podržavljeno leta 1945, ni mogoče trditi, da je bilo premoženje sploh podržavljeno. Za take primere je predvidena rešitev v 11. členu ZDen, vendar v obravnavanem primeru pogoji iz te določbe niso izpolnjeni, kajti tudi pravni nasledniki H.G. po 9.5.1945 niso pridobili jugoslovanskega in slovenskega državljanstva.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena pritožbo tožnikov zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prvostopnega sodišča.