Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS sklep VIII Ips 206/2015

ECLI:SI:VSRS:2015:VIII.IPS.206.2015 Delovno-socialni oddelek

dovoljenost revizije narava spora pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca Jamstveni, preživninski in invalidski sklad zavrženje revizije
Vrhovno sodišče
9. september 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Nižji sodišči sta pravilno presodili, da gre za individualni delovni spor . Gre za terjatve, ki so po vsebini povsem vezane na delovno razmerje in jih zgolj zaradi insolventnosti delodajalca plačuje Jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije.

Revizijsko sodišče tudi zavrača navedbe tožnika, da gre za socialni spor.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo tožnika z dne 24. 9. 2014. Ugotovilo je, da revizija po zakonu ni dovoljena - ne gre za spor glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja, pa tudi ne za spor, glede katerega Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dovoljuje revizijo. Tožnik reviziji tudi ni priložil sklepa o dopustitvi revizije.

2. Sodišče druge stopnje je potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča. Zavrnilo je trditve tožnika, da gre za socialni spor. Pravice iz Zakona o Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS, Ur. l. RS, št. 78/2006 s spremembami) niso pravice iz sistema socialnega varstva. Gre za posebno obliko varstva pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca, ki prek posebej za to ustanovljene institucije dopolnjuje varstvo pravic delavcev, ki je urejeno z zakonom, ki ureja postopke insolventnosti.

3. Tožnik je vložil revizijo zoper drugostopenjski sklep zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Drugostopenjskemu sodišču očita, da je zavzelo stališče, da v konkretnem primeru ne gre za socialni spor, ni pa povedalo, za kakšen spor gre. Sodišče naj bi očitno štelo (čeprav tega v sklepu ni izrecno navedlo), da gre za individualni delovni spor. Individualni delovni spor pa mora izpolnjevati vsebinski kriterij (spor o pravici, obveznosti ali odgovornosti iz delovnega razmerja) in subjektivni kriterij (spor med delavcem in delodajalcem). V konkretnem primeru spor ne izpolnjuje nobenega kriterija, saj ne gre za pravico iz delovnega razmerja (ampak za uveljavljanje pravic po ZJSRS) in ne za spor med delavcem in delodajalcem (saj tožnik toži RS na odpravo odločb njunih organov). V skladu z 58. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami) gre za socialni spor. Sporna je namreč pravica iz sistema socialne varnosti, za odločanje o kateri so pristojna socialna sodišča, spor pa poteka med fizično osebo in državnim organom oziroma nosilcem javnih pooblastil. ZJSRS zagotavlja socialno varstvo delavcev; sredstva iz Sklada se financirajo s prispevki oziroma iz državnega proračuna, zato gre za pravice iz sistema socialnega varstva.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Delovno sodišče je pristojno za odločanje o individualnih delovnih sporih, ki so našteti v 5. členu ZDSS-1. Tako med individualne delovne spore spadajo (med drugim) spori o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki (točka b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1). Tožnik zahteva razveljavitev odločb toženke ter priznanje pravic iz delovnega razmerja (neizplačane plače in odpravnina), ki mu jih je dolžan zagotoviti delodajalec. Ker je delodajalec insolventen, poplačilo teh pravic zahteva od Sklada. Sklad sicer ni pravni naslednik delodajalca, vendar v razmerju do delavcev stopi na njegovo mesto in v skladu z določili ZJSRS poplača del njihovih terjatev do delodajalca, s tem pa pridobi pravico terjati delodajalca za znesek, ki ga je izplačal upravičencem. Nižji sodišči sta pravilno presodili, da gre za individualni delovni spor (čeprav tega v svojih odločbah nista posebej utemeljili). Gre za terjatve, ki so po vsebini povsem vezane na delovno razmerje in jih zgolj zaradi insolventnosti delodajalca plačuje Sklad. Te trditve ne omaje tožnikovo sklicevanje na Sklep Vrhovnega sodišča VIII R 9/2008 z dne 9. 4. 2008, saj je že drugostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da zadevi nista primerljivi.

6. Socialno sodišče je pristojno za odločanje o socialnih sporih, ki so našteti v 7. členu ZDSS-1. Jasno je, da v konkretnem primeru ne gre za spor na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja, starševskega varstva in družinskih prejemkov, kot je to določeno v 1., 2. 3. in 4. točki prvega odstavka 7. člena ZDSS-1. Na področju socialnih prejemkov med socialne spore spadajo spori o socialno varstvenih dajatvah (ki so opredeljeni v več zakonih, vendar med njimi ni pravic iz ZJSRS) in spori o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus (5. točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1). V povezavi s tem v konkretnem sporu za presojo ni odločilen premoženjski cenzus, zaradi česar revizijsko sodišče zavrača navedbe tožnika, da gre za socialni spor. Sklad ne skrbi neposredno za socialno varstvo delavcev, ampak le omogoča (hitrejše) izplačilo določene višine terjatev iz delovnega razmerja. Izplačila iz Sklada so prvenstveno namenjena temu, da delavci lažje in hitreje pridejo do izplačila dela plač in odpravnine, kar sta pravici iz delovnega razmerja.

7. Ker revizija ni utemeljena, jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia