Jedro

Skupna vrednost nepremičnin, s katerimi tožnik lahko razpolaga, presega višino mejnega zneska iz petega odstavka 4. člena ZDIU12, kar izključuje pravico do BPP.

Tožnikova solastninska pravica na nepremičninah, vključno z njihovo vrednostjo, kar vse je pristojni organ ugotovil na podlagi uradnih evidenc (GURS in Zemljiške knjige), v postopku s tožbo ni sporna. Drugih omejitev pri razpolaganju z nepremičninama, razen tiste (hipoteke), ki jo je ugotovil in tudi upošteval pri odločanju že pristojni organ za BPP, tožnik ne izkaže. Zgolj sklicevanje na opravilne številke sodnih postopkov, ki naj bi se vodili v zvezi z nepremičninami, za drugačno odločitev ne zadošča, še zlasti ne ob dejstvu, da je tožnik v prošnji za odobritev BPP glede svojega premoženjskega stanja, konkretno glede (so)lastništva nepremičnin, navedel neresnične podatke. To namreč pomeni, da je njegove tožbene trditve, ki poleg tega niso podkrepljene z nikakršnimi listinskimi dokazili, šteti za nedopustno tožbeno novoto in jih kot takšnih pri odločanju o tožbi ni bilo mogoče upoštevati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je pristojni organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) na podlagi 2., 12., 31. in 34 člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil prošnjo tožnika, da se mu dodeli redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. in II. stopnje v izvršilnem postopku zaradi izterjave terjatve na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I P 3210/2010 z dne 28. 3. 2011 ter kot oprostitev stroškov postopka.

Iz obrazložitve sledi, da je pristojni organ po vpogledu v prošnjo tožnika in prošnji priložene listine ter po vpogledu v listine, ki jih je pridobil uradoma, ugotovil, da je tožnikova prošnja za odobritev BPP neutemeljena, ker ni izpolnjen pogoj finančnega in premoženjskega stanja tožnika po določbi petega odstavka 4. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (v nadaljevanju ZDIU12), ki določa, da se brezplačna pravna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino mejnega zneska 13 780,00 EUR. Iz baze GURS namreč izhaja, da je tožnik do ¼ lastnik nepremičnine parc. št. 4775/2 k.o. A., ki v naravi predstavlja kmetijsko zemljišče. Po podatkih GURS vrednost nepremičnine znaša 17 191,00 EUR, vrednost lastninskega deleža, ki pripade tožniku pa 4 297,75 EUR. Po podatkih Zemljiške knjige na nepremičnini ni vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico, zato tožnik lahko z njo razpolaga v pravnem prometu in zato se nepremičnina upošteva kot premoženje tožnika. Kot premoženje tožnika pa se upošteva tudi tožnikov lastninski delež do 1/8 na nepremičnini parc. št. 1381/3 k.o. B., ki v naravi prestavlja stanovanje na naslovu ... in kjer tožnik ne živi. Tržna vrednost nepremičnine znaša 148 859,00 EUR, od česar na tožnika pripade znesek v višini 18 607,37 EUR. Iz Zemljiške knjige izhaja, da je na lastninskem deležu tožnika vknjižena hipoteka v vrednosti 3 287,17 EUR, kar pomeni, da lahko tožnik s svojim lastninskim deležem prosto razpolaga do višine 15 320,20 EUR. Skupna vrednost nepremičnin, s katerimi tožnik lahko razpolaga, torej znaša 19 617,95 EUR in s tem presega višino mejnega zneska iz petega odstavka 4. člena ZDIU12, kar izključuje pravico do BPP. In ker tožnik že z vrednostjo navedenega nepremičnega premoženja presega limit za odobritev BPP, se pristojni organ ni spuščal v presojo vrednosti ostalega premoženja in v presojo lastnega dohodka tožnika.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in (smiselno) predlaga njeno odpravo. V tožbi, poimenovani ugovor, navaja, da gre pri nepremičninah, o katerih je govora v izpodbijani odločbi, za dediščino po pokojnem očetu in da z njimi ne more razpolagati, ker so še vedno v sodnih postopkih, saj se z ostalimi dediči, predvsem z materjo C.C., ni mogoče dogovoriti. Končana je edino zadeva, v kateri je zaprosil za BPP. Ker mu mati ne želi izročiti deleža, ki mu pripada po pok. očetu, je zaprosil za BPP, saj sam nima sredstev, da bi začel izterjavo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. Že od 5. 1. 2012 je namreč v bolniškem staležu in dobiva zajamčen osebni dohodek, partnerka pa je brez zaposlitve in prejema nadomestilo, ki je manjše kot zajamčen osebni dohodek. Ima dve hčeri, ki se šolata in nimata dohodkov, zato meni, da kot družina ne presegajo mejnega zneska, ki je za odobritev BPP določen z zakonom.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in predlaga zavrnitev tožbe. Vztraja tudi pri razlogih, ki jim dodaja še, da je tožnik na obrazcu prošnje pod kazensko in materialno odgovornostjo na vsa vprašanja glede (so)lastništva nepremičnin in drugega premoženja odgovoril negativno, medtem ko iz uradnih evidenc (Geodetske uprave in Zemljiške knjige) izhaja drugačno premoženjsko stanje tožnika. Ker v spisu ni bilo dokazil, ki bi izkazovala drugače, je bil pristojni organ za BPP dolžan upoštevati uradoma pridobljene podatke na dan odločanja. Tožnik pa tudi s tožbo ni izkazal, da bi bilo dejansko stanje drugačno od tistega, ki izhaja iz uradnih evidenc oziroma iz Zemljiške knjige.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Pravilni so tudi razlogi za odločitev, zato jih sodišče ne ponavlja, temveč se po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje.

Tožbeni ugovori na izpodbijano odločitev po presoji sodišča nimajo vpliva. Enako kot tožena stranka v odgovoru na tožbo tudi sodišče meni, da tožnikova solastninska pravica na obravnavanih nepremičninah, vključno z njihovo vrednostjo, kar vse je ugotovil pristojni organ za BPP na podlagi uradnih evidenc (GURS in Zemljiške knjige), v postopku s tožbo ni sporna. Drugih omejitev pri razpolaganju z nepremičninama, razen tiste (hipoteke), ki jo je ugotovil že pristojni organ za BPP in tudi upošteval pri odločanju, pa tožnik ne izkaže. Zgolj sklicevanje na opravilne številke sodnih postopkov, ki naj bi se vodili v zvezi z obravnavanimi nepremičninami, pa za drugačno odločitev ne zadošča, še zlasti ne ob, prav tako nespornem, dejstvu, da je tožnik v prošnji za odobritev BPP glede svojega premoženjskega stanja, konkretno glede (so)lastništva nepremičnin, navedel neresnične podatke. To namreč po presoji sodišča pomeni, da je njegove tožbene trditve, ki razen tega niso podkrepljene z nikakršnimi listinskimi dokazili, šteti za nedopustno tožbeno novoto in jih kot takšnih pri odločanju o tožbi ni bilo mogoče upoštevati.

Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je o tožbi odločalo izven glavne obravnave, ker pravno relevantne dejanske okoliščine med strankama niso sporne (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).