Jedro

Prenehanje rejništva zaradi spremenjenih razmer lahko tožnica zahteva le v upravnem postopku, takšni zahtevi pa bo CSD ugodil, če bo ugotovil, da so prenehali razlogi, zaradi katerih je bila potrebna oddaja otrok v rejništvo. Prvo sodišče je tožbo utemeljeno zavrglo, ker je bilo o vprašanju vzgoje in varstva otrok pravnomočno odločeno v upravnem postopku, zato je sodišče na odločitev upravnega organa vezano.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z sklepom z dne 14. 11. 2014 zavrglo tožbo tožnice z dne 24. 7. 2014, ker je ugotovilo, da je bilo o vzgoji in varstvu mladoletnih otrok že pravnomočno odločeno v upravnem postopku, v katerem sta bila mladoletna otroka z odločbo CSD z dne 1. 6. 2009 odvzeta staršem in nameščena v rejniško družino drugo in tretje tožene stranke. S sklepom z dne 15. 9. 2014 je prvo sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se začasno do pravnomočnosti te zadeve otroka dodelita v varstvo in vzgojo tožnici.

2. Tožnica se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in v nadaljevanju v pritožbi zoper sklep z dne 14. 11. 2014 navaja, da tožnica ves čas zatrjuje spremenjene okoliščine, zaradi katerih je treba otroka predodeliti tožnici. Iz obrazložitve sodbe VSL IV Cp 170/2014 izhaja, da je mogoče spremembo odločbe CSD, s katero sta bila otroka oddana v varstvo in vzgojo v rejniško družino, doseči le po upravni poti, po sodni poti pa le na podlagi 421. člena Zakona o pravdnem postopku, (1) v primeru, če spremembo odločbe zahtevajo spremenjene razmere in koristi otrok. Tudi sodišče prve stopnje se sklicuje na navedeno sodbo, zato so si razlogi, ki jih navaja sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa sami s seboj v nasprotju in sklepa ni mogoče preizkusiti. Sodišče bi moralo ugotoviti, ali so se spremenile razmere, kot to določa četrti odstavek 421. člena ZPP. Iz sklepa VSC Cp 542/2013 z dne 5. 9. 2013 izhaja, da ima oče pravico s tožbo zahtevati dodelitev svojih otrok babici, ker rejništvo ne izključuje sodnega odločanja o tem, komu naj se dodelijo mladoletni otroci v varstvo in vzgojo. Ukrep iz 120. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(2) je nujne in začasne narave. Otroka sta od leta 2009 protipravno odtujena materi, razmere do dneva vložitve tožbe so se bistveno spremenile, zato bi sodišče prve stopnje moralo opraviti glavno obravnavo in odločiti o zadevi na podlagi četrtega odstavka 421. člena ZPP.

3. Tožnica je vložila tudi pritožbo zoper sklep, s katerim je bil njen predlog za začasno odredbo zavrnjen. (3)

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Iz trditvene podlage tožnice in listinske dokumentacije izhaja, da sta bila mld. L. in mld. A. z odločbo Centra za socialno delo X št. 1203-3/2008 z dne 1. 6. 2009 odvzeta tožnici, mld. A. pa tudi očetu, četrto tožencu in oddana v rejništvo. Sklenjeni sta bili rejniški pogodbi za nedoločen čas. Tožnica zatrjuje, da so se spremenile okoliščine, ki so bile podlaga za izdajo odločbe CSD o oddaji otrok v rejništvo, zato s tožbo zahtevo, da se otroka dodelita v varstvo in vzgojo tožnici.

6. Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo. CSD odda otroka v rejništvo brez privoljenja staršev, če je bil otrok staršem odvzet (drugi odstavek 158. člena ZZZDR). Rejništvo je začasnega značaja, ki preneha na podlagi odločbe CSD, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila potrebna oddaja otroka v rejništvo oziroma s polnoletnostjo otroka oziroma že prej, če je rejenec usposobljen za samostojno življenje (170. člen ZZZDR).

7. Z odločbo CSD, s katero sta bila otroka oddana v rejništvo, je bila tožnici odvzeta roditeljska pravica v delu, ki se nanaša na varstvo in vzgojo otrok, niso pa prenehale druge pravice in dolžnosti, ki jih ima tožnica kot roditelj po ZZZDR. Prenehanje rejništva zaradi spremenjenih razmer (2. alineja prvega odstavka 170. člena ZZZDR) lahko tožnica zahteva le v upravnem postopku, takšni zahtevi pa bo CSD ugodil, če bo ugotovil, da so prenehali razlogi, zaradi katerih je bila potrebna oddaja otrok v rejništvo. Prvo sodišče je tožbo utemeljeno zavrglo, ker je bilo o vprašanju vzgoje in varstva otrok pravnomočno odločeno v upravnem postopku, zato je sodišče na odločitev upravnega organa vezano (drugi odstavek 319. člena ZPP).

8. Pritožbeno sodišče je tudi upoštevalo, da tožnica v svoji trditveni podlagi zahteva dodelitev otrok v varstvo in vzgojo, ker meni, da so se spremenile okoliščine, zaradi katerih sta bila otroka z odločbo CSD oddana v rejništvo, in ne iz drugih razlogov, ki so vezani na izvajanje roditeljske pravice med roditeljema. Sodišče prve stopnje bi bilo tudi pristojno za odločanje, če bi bila otroka na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZZZDR s sodno odločbo po uradni dolžnosti zaupana v varstvo in vzgojo drugi osebi. Na ta način je treba razumeti obrazložitev sodbe VSL IV Cp 170/2014, na katero se pritožba sklicuje.

9. Iz obrazložitve sklepa VSC Cp 542/2013 izhaja, da je bilo na seminarju za družinske sodnike sprejeto stališče, da v primeru, ko sodišče ob odločanju o razvezi, varstvu in vzgoji otrok, preživljanju in stikih ugotovi, da je CSD izdal odločbo na podlagi 120. ali 121. člena ZZZDR, mora sodišče šteti, da je o varstvu in vzgoji že bilo odločeno in mora tožbo v tem delu zavreči, takšno stališče pa sprejema tudi pritožbeno sodišče. 10. Tudi predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen iz že obrazloženih razlogov, zato je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje.

11. S tem, ko je bila zavrnjena pritožba je bil zavrnjena tudi zahtevek tožnice za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel. Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): V nadaljevanju ZZZDR.

Op. št. (3): Pritožbeno sodišče podrobno ne povzema pritožbenih razlogov, ker je prvo sodišče utemeljeno zavrglo tožbo.