14. 4. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Srečka Mlačnika, Dravograd, in drugih, ki jih zastopa predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Boris Koprivnikar, Ljubljana, na seji 14. aprila 2014

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 1. člena Uredbe o spremembi Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/13) v zvezi s četrtim in petim odstavkom 6. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05, 103/05, 12/06, 36/06, 46/06, 77/06, 128/06, 37/07, 95/07, 112/07, 104/08, 123/08, 21/09, 61/09, 91/09, 3/10, 27/10, 45/10, 62/10, 88/10, 10/11, 45/11, 53/11, 86/11, 26/12, 41/12, 90/12, 24/13, 75/13, 79/13, 108/13 in 15/14) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki (direktorji javnih socialnovarstvenih zavodov) izpodbijajo 1. člen Uredbe o spremembi Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (v nadaljevanju Uredba/13) v zvezi s 1. členom in drugim odstavkom 3. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 41/12 – v nadaljevanju Uredba/12). Zatrjujejo, da izpodbijana ureditev krši načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in načelo sorazmernosti, ki izhaja iz načela pravne države, saj bi lahko uredbodajalec cilj izpodbijane ureditve (varčevanje) dosegel z milejšim ukrepom. Menijo, da bi morali vsi direktorji (in drugi javni uslužbenci in funkcionarji, ki so v primerljivem položaju) za enako opravljeno delo prejeti enako plačilo. Svoj pravni interes utemeljujejo z navedbami, da izpodbijana ureditev, ki zamika uveljavitev novega četrtega in petega odstavka 6. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (v nadaljevanju Uredba), neposredno posega v njihov pravni položaj, saj vpliva na način odmere njihove plače. Navajajo, da bi se v primeru uveljavitve novega četrtega in petega odstavka 6. člena Uredbe direktorjem, pri katerih bi se dejansko spremenili kriteriji, ki vplivajo na določitev plačnega razreda, spremenila plača. Dobili bi plačo, ki jim glede na njihovo delo dejansko pripada, kar sedaj ni dovoljeno. Zato naj bi morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njihovega pravnega položaja.

2.Pobudniki navajajo, da izpodbijajo 1. člen Uredbe/13 v zvezi s 1. členom in drugim odstavkom 3. člena Uredbe/12. Člen 1 Uredbe/12 je določil, da se v 6. člen Uredbe dodata nova četrti in peti odstavek, ki urejata vsakoletno preverjanje uvrstitve delovnih mest direktorjev.[1] V drugem odstavku 3. člena (končna določba) Uredbe/12 pa je bilo določeno, da se novi četrti in peti odstavek 6. člena Uredbe začneta uporabljati 1. 1. 2014. S 1. členom Uredbe/13 je začetek uporabe četrtega in petega odstavka 6. člena Uredbe prestavljen na 1. 1. 2015. To pomeni, da pobudniki izpodbijajo 1. člen Uredbe/13 v zvezi s četrtim in petim odstavkom 6. člena Uredbe.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Izpodbijana določba zamika preverjanje vrednosti podrobnejših kriterijev za uvrščanje delovnih mest direktorjev v plačne razrede (četrti odstavek 6. člena Uredbe) in preverjanje uvrstitev delovnih mest iz priloge I Uredbe (peti odstavek 6. člena Uredbe) s 1. 1. 2014 na 1. 1. 2015. Pobudniki zatrjujejo, da izpodbijana ureditev neposredno posega v njihov pravni položaj, saj bi se v primeru uporabe četrtega in petega odstavka 6. člena Uredbe spremenila njihova plača.

5.Izpodbijana ureditev ne učinkuje neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Na podlagi četrtega odstavka 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 in 46/13 – v nadaljevanju ZSPJS) namreč lahko pobudniki prikrajšanje pri plači uveljavljajo pri delodajalcu oziroma v individualnem delovnem sporu zoper delodajalca.[2] V skladu s četrtim odstavkom 3.a člena ZSPJS lahko javni uslužbenec ali funkcionar, če ugotovi, da mu je bila plača določena in izplačana v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena[3] tega zakona, od delodajalca pisno zahteva, da ugotovi to nezakonitost in ravna v skladu s tem zakonom. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni od vložene pisne zahteve ne izda obvestila iz prvega odstavka tega člena, lahko javni uslužbenec s tožbo zahteva od pristojnega sodišča ugotovitev te nezakonitosti ter izplačilo razlike med izplačano in zakonito določeno plačo. Glede na to, da so po Ustavi (125. člen) sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani na Ustavo in zakon, vsebuje sodna presoja zakonitosti pogodbe o zaposlitvi, odločbe oziroma sklepa, s katerim se javnemu uslužbencu določi plača, tudi presojo njihove skladnosti z Ustavo. Šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev bodo lahko pobudniki hkrati z ustavno pritožbo vložili tudi pobudo za presojo ustavnosti Uredbe/13. Svoje ugovore v zvezi s protiustavnostjo izpodbijane Uredbe/13 bodo lahko pred tem naslovili na sodišče, ki je na podlagi 125. člena Ustave vezano na Ustavo in zakon, ne pa tudi na podzakonske predpise ali predpise lokalnih skupnosti. Podzakonskih predpisov, predpisov lokalnih skupnosti in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, sodišče niti ne sme uporabiti, če meni, da niso v skladu z Ustavo ali z zakonom. Ustava namreč daje sodniku pooblastilo in nalaga dolžnost, da pri odločanju o pravicah in obveznostih v takšnem primeru sam izloči "podzakonske" predpise (t. i. exceptio illegalis). Glede na navedeno pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane ureditve. Zato je Ustavno sodišče njihovo pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

Opombe:

[1]Četrti in peti odstavek 6. člena Uredbe določata:

4.Vrednosti podrobnejših kriterijev za posamezen tip osebe javnega prava se preverjajo vsako leto na stanje 1. septembra. Ob spremembah pri osebah javnega prava, ki imajo za posledico drugačen seštevek posameznih podrobnejših kriterijev in bi privedle do spremembe plačnega razreda, se delovno mesto uvrsti v plačni razred, ki ustreza novemu seštevku. Ta sprememba ne povzroči spremembe pri uvrstitvah drugih delovnih mest direktorjev pri istem tipu oseb javnega prava. Spremenjena uvrstitev delovnega mesta direktorja začne veljati 1. novembra istega leta.

5.Uvrstitve delovnih mest direktorjev iz priloge I uredbe se preverjajo vsako leto na stanje 1. septembra, pri čemer spremenjena uvrstitev delovnega mesta direktorja začne veljati 1. novembra istega leta.

[2]Primerjaj s sklepom Ustavnega sodišča št. U-I-153/13 z dne 4. 11. 2013.

[3]Tretji odstavek 3. člena ZSPJS določa, da se v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu javnemu in funkcionarju ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi, ter kolektivnimi pogodbami.