Jedro

Tožeča stranka je tožbo vložila v roku, kot izhaja iz pravnega pouka obvestila o neizbiri, zato bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da je bila tožba vložena v roku 30 dni po prejemu obvestila, pravočasna.

Z napačnim pravnim poukom o pravici do pritožbe je stranka v eni od svojih temeljnih ustavnih pravic zavedena v zmoto glede dolžine pritožbenega roka, zaradi česar ne sme trpeti škodljivih posledic.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo tožnika, ki se glasi na odpravo Obvestila neizbranemu kandidatu št. ... z dne 2. 10. 2019 in na ponovitev postopka izbire kandidata za direktorja tožene stranke.

2. Zoper sklep o zavrženju tožbe je tožnik pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, in sicer zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijan sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo, da je glede na status tožene stranke potrebno upoštevati 36. člen Zakona o zavodih, ki določa, da mora organ, ki je pristojen za imenovanje, v roku, določenem v razpisu, obvestiti vsakega prijavljenega kandidata o izbiri in ga poučiti, da ima pravico pregledati razpisano gradivo in v 15-ih dneh, po prejemu obvestila, zahtevati sodno varstvo pri pristojnem sodišču, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbran kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da je tožba tožeče stranke z dne 25. 10. 2018, ki jo je vložila pri naslovnem sodišču dne 29. 10. 2019, prepozna. Tožeča stranka navaja, da je bila tožba vložena znotraj 30-dnevnega pritožbenega roka, ki je bil določen v pravnem pouku Obvestila neizbranemu kandidatu, zato je sodišče tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe, ki sta bila vložena pravočasno, neutemeljeno zavrglo. 36. člen Zakona o zavodih sicer res določa, da mora prijavljeni kandidat zahtevati sodno varstvo v roku 15 dni po prejemu obvestila neizbranemu kandidatu, vendar pa je tožeča stranka ravnala v skladu s pravnim poukom, določenem v Obvestilu neizbranemu kandidatu z dne 2. 10. 2019, kjer je bilo določeno, da neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, lahko zahteva sodno varstvo v roku 30 dni po prejemu obvestila. Tožeča stranka se je zanesla na pravni pouk, določen v obvestilu, in sodno varstvo uveljavljala v 30‑dnevnem roku, s tem pa je v celoti zadostila pogojem, določenem v pravnem pouku tožene stranke. Zato bi sodišče moralo upoštevati pravno teorijo in sodno prakso, ki trdo stojita na stališču, da napačni pravni pouk stranki ne more škodovati. Pri tem se je tožeča stranka sklicevala na sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 73/2012 z dne 13. 4. 2012, sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. Cst 77/2011 z dne 15. 4. 2011 in sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 71/2003 z dne 20. 1. 2003 ter sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. III Ips 35/2014 z dne 17. 6. 2014. Glede na navedeno tožeča stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni oziroma (v celoti) razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje z navodilom, da tožbo z dne 25. 10. 2019 sprejme v obravnavo, kot pravočasno. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijan sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da ni podana smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izpodbijan sklep ustrezno obrazložen, vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, ter v izpodbijanem sklepu ni nasprotij, tako da ga je mogoče preizkusiti. Pritožba pa utemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožeča stranka zamudila 15-dnevni prikluzivni rok za vložitev tožbe, določen v 36. členu Zakona o zavodih (ZZ, Ur. l. RS, št. 12/91 in nasl.). 36. člen ZZ dejansko določa, da ima neizbrani kandidat v 15-ih dneh po prejemu obvestila o neizbiri možnost zahtevati sodno varstvo pri pristojnem sodišču, če misli, da je bil kršen z izvedbo razpisa določen postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev. Pri tem je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tožena stranka v pravnem pouku, ki ga je dala tožeči stranki v obvestilu o neizbiri, določila 30-dnevni rok za vložitev tožbe. Tožeča stranka je tožbo vložila v roku, kot izhaja iz pravnega pouka obvestila o neizbiri, zato bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da je bila tožba vložena v roku 30 dni po prejemu obvestila, pravočasna. Tožeča stranka je namreč Obvestilo neizbranemu kandidatu prejela dne 8. 10. 2019 in nato še 11. 10. 2019, tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe pa je oddala na pošti priporočeno dne 29. 10. 2019, torej pravočasno glede na pravni pouk iz obvestila. Tožeča stranka pravilno v pritožbi navaja, da napačen pravni pouk o pravici do pritožbe ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna. V skladu z določbo 25. člena Ustave RS je pravica do pritožbe ustavna pravica in ena izmed temeljnih človekovih pravic, zato bi bili stranki postopka (pravni pouk o pravici do pritožbe veže obe stranki postopka) prikrajšani v svoji ustavni pravici do vložitve pravnega sredstva, če bi šteli pritožbo, vloženo po poteku zakonskega roka, vendar še vedno v okviru roka, podeljenega - sicer v nasprotju z zakonom - s pravnim poukom, za prepozno. Z napačnim pravnim poukom o pravici do pritožbe je stranka v eni od svojih temeljnih ustavnih pravic zavedena v zmoto glede dolžine pritožbenega roka, zaradi česar ne sme trpeti škodljivih posledic (tako je tudi odločilo Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. II Ips 488/2002 z dne 25. 9. 2003 in sklepu VIII Ips 27/2019 z dne 21. 5. 2019).

6. Glede na navedeno pritožba utemeljeno uveljavlja, da je tožeča stranka tožbo vložila v roku, kot je bil naveden v pravnem pouku obvestila o neizbiri kandidata, zato bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da je bila tožba vložena pravočasno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.