Jedro

Sodno varstvo v postopkih odločanja o dostopu do informacij javnega značaja, se v skladu z določbo 31. člena ZDIJZ zagotavlja v upravnem sporu s tožbo zoper odločbo informacijskega pooblaščenca. Predmet preizkusa zakonitosti v upravnem sporu in s tem upravni akt, ki se lahko izpodbija, je le odločba, s katero informacijski pooblaščenec kot pritožbeni organ odloči o pritožbi prosilca zoper odločbo organa, s katerim je ta njegovo zahtevo za dostop do informacije javnega značaja zavrnil ali zavrgel.

Izrek

I.Tožba se v delu zoper odločbo Ministrstva za javno upravo št. 090-98/2022/6 z dne 19. 10. 2022, zavrže.

II.Tožbi se v delu zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-313/2022/4 z dne 18. 11. 2022 ugodi, odločba se odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju tožena stranka) je z odločbo št. 090-313/2022/4 z dne 18. 11. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba, kot bo še pojasnjeno) zavrnil pritožbo tožnika zoper odločbo Ministrstva za javno upravo št. 090-98/2022/6 z dne 19. 10. 2022 (1. točka izreka). Odločil je še, da v postopku s pritožbo niso nastali posebni stroški (2. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe uvodoma izhaja, da je tožnik 23. 9. 2022 pri zavezancu (organu) vložil vlogo za dostop do informacij javnega značaja po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ). Zahteval je podatek, ali ima posameznica, ki jo je imenoval z imenom in priimkom (v nadaljevanju posameznica), opravljen izpit iz splošnega upravnega postopka (v nadaljevanju izpit iz ZUP). Zavezanec je tožnika najprej pozval na dopolnitev zahteve, po dopolnitvi pa je z odločbo z dne 19. 10. 2022 zavrnil tožnikovo zahtevo. Zahtevana informacija predstavlja osebni podatek po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prav tako pa ni podana izjema iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri bi bil omogočen dostop do zahtevanega podatka, če bi bil ta povezan z opravljanjem javne funkcije ali v zvezi z delovnim razmerjem. Zavezanec je namreč tekom postopka pri delodajalcu posameznice, ki je zaposlena v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, poizvedel, ali je izpit iz ZUP v zvezi z njenim delovnim razmerjem. Delodajalec je zavezancu pojasnil, da je posameznica sicer javna uslužbenka, vendar zaseda delovno mesto, za katerega se ne zahteva opravljen strokovni izpit iz ZUP.

3.Tožena stranka je uvodoma presojala, ali je zavezanec ravnal pravilno, ko je tožniku zavrnil zahtevo za dostop do navedene informacije, ker naj bi ta predstavljala osebni podatek. Pojasnila je, da se v zvezi z ugotavljanjem razlage osebnih podatkov, upoštevajo tako merila iz 4. člena Splošne uredbe (EU) 2016/679 o varstvu osebnih podatkov1 (v nadaljevanju Uredba (EU) 2016/679) kot tudi ZDIJZ. Nato je presojala, kateri so tisti prosto dostopni podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, glede katerih javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti in tisti, glede katerih ima pravico do zasebnosti. Ugotovila je, da podatek o tem, ali ima določena oseba opravljen izpit iz ZUP, nedvomno predstavlja osebni podatek, za posredovanje katerega mora obstajati zakonska podlaga. Ta v obravnavani zadevi ni podana. V nobenem zakonu namreč ni določeno, da so podatki o opravljenih strokovnih izpitih, ki jih organ vodi na podlagi 31. člena ZUP, javni. Ker je zavezanec ugotovil, da na podlagi poizvedb pri organu, pri katerem je posameznica zaposlena, zahtevani podatek tudi ni povezan z opravljanjem javne funkcije, ta predstavlja varovan osebni podatek, ki spada v zasebno sfero posameznika. Ker torej v obravnavanem primeru ni zakonske podlage za razkritje zahtevanega podatka, je tožena stranka še pojasnila, da nima niti pristojnosti za ugotavljanje, ali zavezanec v svoji evidenci razpolaga z zahtevanimi informacijami, saj bi že z razkritjem teh informacij, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov.

4.Tožena stranka je pritožbene navedbe v zvezi s tem, da zavezanec ni bil stvarno pristojen zavrniti tožnikove vloge z dne 23. 9. 2022, saj tega dne sam ni vložil nobene vloge, prav tako pa ga zavezanec ni bil stvarno pristojen pozivati na dopolnitev zahteve, pri čemer mu očita tudi kršitev rokov, zavrnila. Pojasnila je, da je treba na podlagi 23. člena ZDIJZ o zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja odločiti najkasneje v 20 delovnih dneh od dneva prejema popolne zahteve. Ugotovila je, da je iz dokumentacije v obravnavani zadevi razvidno, da je tožnik svojo zahtevo za posredovanje obravnavanih podatkov pri zavezancu vložil 22. 9. 2022 (v zahtevi naveden datum 22. 8. 2022), organ pa jo je prejel 23. 9. 2022, zato je zavezanec odločal o pravi zahtevi tožnika, kar izhaja tudi iz vsebine presojanih informacij. Nadalje je tožena stranka pojasnila, da je po ZDIJZ predpisan postopek za dopolnitev zahteve, če zavezanec potrebuje še dodatne informacije za obravnavo zahteve. V takem primeru mora zavezanec prosilca pozvati, da naj v roku treh delovnih dni zahtevo dopolni. V obravnavani zadevi je zavezanec tožniku določil celo daljši rok sedmih delovnih dni, v pozivu pa navedel, da bo v primeru nedopolnjene zahteve odločil na podlagi informacij, s katerimi razpolaga.

Tožba

5.Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka in zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlagal je, da naj sodišče razveljavi odločbi zavezanca in tožene stranke ter odloči, da mora uradna oseba, imenovana za vodenje in odločanje v postopkih po ZDIJZ, izpolnjevati pogoje iz 31. člena ZUP.

6.V tožbenih navedbah je najprej izpodbijal stvarno pristojnost zavezanca in kršitev rokov v zvezi s pozivom na dopolnitev njegove zahteve. V nadaljevanju tožnik izpostavlja, da tožena stranka ni podala nobenega dokaza o tem, da se za delovno mesto, ki ga opravlja posameznica, ne zahteva opravljen izpit iz ZUP. Predvsem pa ni jasno, kako lahko oseba, zaposlena kot uradna oseba za odločanje v ZDIJZ postopkih, opravlja delo brez opravljenega strokovnega izpita.

Odgovor na tožbo

7.Tožena stranka je v odgovoru na tožbo najprej opozorila na to, da ji ni bila posredovana tožba z dne 22. 12. 2022, iz katere bi bilo razvidno, ali je bila tožba poslana s priporočeno pošiljko, zato sodišče poziva, da naj preveri pravočasnost vložene tožbe kot procesne predpostavke v upravnem sporu. V nadaljevanju se je sklicevala na obrazložitev izpodbijane odločbe.

Sodna presoja

8.Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožba vložena pravočasno. Tožnik je izpodbijano odločbo prejel 22. 11. 2022, tožbo je priporočeno po pošti vložil 22. 12. 2022, torej v roku 30 dni od prejema izpodbijane odločbe2.

K I. točki izreka

9.Tožba zoper odločbo organa ni dovoljena.

10.Sodno varstvo v postopkih odločanja o dostopu do informacij javnega značaja, se v skladu z določbo 31. člena ZDIJZ zagotavlja v upravnem sporu s tožbo zoper odločbo informacijskega pooblaščenca. To pomeni, da je predmet preizkusa zakonitosti v upravnem sporu in s tem upravni akt, ki se lahko izpodbija, le odločba, s katero informacijski pooblaščenec kot pritožbeni organ odloči o pritožbi prosilca zoper odločbo organa, s katerim je ta njegovo zahtevo za dostop do informacije javnega značaja zavrnil ali zavrgel.

11.Glede na navedeno tožnik ne more izpodbijati zgoraj citirane odločbe Ministrstva za javno upravo in zahtevati njene odprave. Sodišče je tožbo v tem delu zato zavrglo (4. točka prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

K II. točki izreka:

12.Tožba je v preostalem, torej v delu, s katerim tožnik izpodbija odločbo tožene stranke, utemeljena.

13.Sodišče uvodoma pojasnjuje, da so tožbene navedbe v zvezi stvarno nepristojnostjo zavezanca in kršitvijo rokov neutemeljene. Na podlagi prvega odstavka 16. člena ZDIJZ prosilec vloži zahtevo pri organu (zavezancu), za katerega meni, da razpolaga z informacijo. Ta mora v primeru nepopolne zahteve prosilca pozvati, da naj jo dopolni v določenem roku, ki ne sme bit krajši od 3 delovnih dni (prvi odstavek 18. člena ZDIJZ). Organ nato o popolni zahtevi odloči najkasneje v roku 20 delovnih dni od njenega prejema (23. člen ZDIJZ). V obravnavani zadevi je tožnik 21. 9. 2022 pri zavezancu vložil zahtevo za dostop do informacije, ali ima določena posameznica opravljen izpit iz ZUP. Zavezanec je tožniku 3. 10. 2022 izdal poziv, da naj v roku sedmih dni dopolni zahtevo z navedbo delodajalca, pri katerem je zaposlena posameznica. Tožnik je 5. 10. 2022 zahtevo dopolnil, pristojni organ pa je o zahtevi odločil 19. 10. 2022, to je v 20 delovnih dneh. S tem je ravnal v skladu z zakonom.

14.V obravnavani zadevi je sporna obrazložitev tožene stranke v zvezi z ugotovitvijo, da za razkritje zahtevane informacije ne obstoji pravna podlaga, saj zahtevana informacija, torej ali ima posameznica opravljen izpit iz ZUP, ni v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali njenim delovnim razmerjem. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v zvezi s tem le pritrdila zavezančevim ugotovitvam, da v obravnavani zadevi ni možna uporaba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta je pri delodajalcu posameznice preveril, ali je zahtevana informacija v zvezi z njenim delovnim razmerjem in navedel, da posameznica, za katero je tožnik vložil zahtevo, ne opravlja takega delovnega mesta, za katerega bi bil potreben opravljen izpit iz ZUP. Kot zapiše tožena stranka v izpodbijani odločbi, naj bi to izhajalo tudi iz sistematizacije delovnega mesta posameznice kot javne uslužbenke.

15.Po presoji sodišča iz take obrazložitve ni razvidno, ali je tožena stranka preverila informacije, ki jih je pridobil zavezanec pri delodajalcu posameznice. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi tožena stranka pozvala zavezanca k posredovanju dokumentacije (med drugim tudi akta o sistemizaciji delovnih mest). Šele na ta način bi lahko preverila, kakšne informacije je zavezancu podal delodajalec posameznice. Golo povzemanje zavezančevih ugotovitev ni ustrezna obrazložitev, iz katere bi bilo moč presojati pravilnost zavezančeve odločitve.

16.Tožnik v tožbi tako utemeljeno opozarja na to, da tožena stranka ni podala nobenega dokaza o tem, da posameznica za opravljanje dela ne potrebuje opravljenega izpita iz ZUP.

17.Tožena stranka je v izpodbijani odločbi sicer navedla, da zaradi lastnosti osebnega podatka, ki ga predstavlja zahtevana informacija, sama nima niti pristojnosti za ugotavljanje, ali zavezanec v svoji evidenci razpolaga z zahtevanimi informacijami, saj da bi že z razkritjem podatka o tem, ali ima posameznica opravljen izpit iz ZUP, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Vendar pa sodišče ugotavlja, da je zavezanec na podlagi dopolnitve tožnikove zahteve že ugotavljal, ali bi bila lahko podana izjema iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej, ali se dostop do zahtevane informacije dovoli zato, ker gre za osebni podatek v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja posameznice. Ker je tožena stranka potrdila zavezančeve ugotovitve, da ta ni v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja posameznice, se je tako spustila v navedeno presojo. Zato bi morala to okoliščino tudi ustrezno raziskati in jo obrazložiti, zlasti, ker jo tožnik v tožbi izrecno izpostavlja. Vendar izpodbijana odločba razlogov o tem nima.

18.Sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da zaradi pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. S tem je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, kar predstavlja tudi kršitev po tretjem odstavku 27. člena ZUS-1. Zato je izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo morala odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti.

19.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in listin iz upravnega spisa razvidno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

20.V zadevi ni odločilo meritorno. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje, zlasti še, če (1) bi odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo in (2) izda pristojni organ potem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča ali z njegovimi stališči, ki se nanašajo na postopek. Noben od naštetih pogojev ni izpolnjen. Za odločitev v sporu polne jurisdikcije tako ni bilo podlage.

21.Tožnik stroškov ni priglasil, zato o njih ni odločalo.

-------------------------------

1Splo
61na uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. 4. 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

2Sodi
61
0de je to
7Enika v nadaljevanju pozvalo na dopolnitev to
7Ebe, kar je tudi pravo
0Dasno storil.