Jedro

Zato, da bo zaradi različnega teka zamudnih obresti od posamičnih zneskov glavnice mogoče ugotoviti, v katerem delu je ugovor dolžnika utemeljen, v katerem delu pa ne (oz.v katerem delu je upnik umaknil izvršilni predlog), je pritožbeno sodišče sklep po utemeljenosti (celotnega ugovora) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje.

Izrek

Sklep o neutemeljenosti ugovora se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo z rubežem dolžničine plače v izterjavo glavnice v znesku 179.859,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in sicer od zneska 146.944,00 SIT za čas od 28.1.1997 dalje do plačila, od zneska 32.915,00 SIT za čas od 11.11.1997 dalje do plačila in izvršilnih stroškov v znesku 19.357,00 SIT.

Zoper takšno odločitev je dolžnica vložila pravočasen ugovor in navedla, da nasprotuje upničini izvršbi, da dolguje znesek 133.801,00 SIT, da je navedeni dolg nastal izključno po krivdi upnice, da so zato vsi nastali stroški posledica upničinega poslovanja, da je plačala že dva dela dolga, in sicer 32.000,00 SIT in 38.000,00 SIT, da je treba za navedena zneska zmanjšati izvršbo in predlagala, da se ji preostali znesek dolga rubi v treh obrokih po 21.000,00 SIT.

Po vložitvi dolžničinega ugovora je upnica delno umaknila predlog za izvršbo, upoštevajoč, da je dolžnica dne 10.11.1997 plačala znesek 32.000,00 SIT in dne 12.2.1998 znesek 38.000,00 SIT. Upnica je za navedena zneska umaknila predlog za izvršbo in vztrajala pri izvršbi za glavnico v znesku 151.935,64 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.2.1998 dalje do plačila in izvršilne stroke v znesku 19.357,00 SIT. Hkrati je odgovorila na upničin ugovor in predlagala, da se ga kot neutemeljenega zavrne.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ugovor ni utemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odstavek 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

Po 1. odstavku 55. člena ZIZ je mogoče vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Gre za razloge, ki se nanašajo na nepopolnost ali pomanjkljivost sklepa o izvršbi in na razloge, ki se nanašajo na terjatev, na primer prenehanje terjatve zaradi izpolnitve. Ni pa se mogoče z ugovorom zoper sklep o izvršbi spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova na podlagi katerega se dovoljuje izvršba (v obravnavanem primeru na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe zaradi izostanka Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I P 98/97). V skladu z načelom stroge formalne legalitete je namreč izvršilno sodišče pri svojem odločanju vezano na rezultat predhodnega postopka, iz katerega izhaja izvršilni naslov. Glede na navedeno so neutemeljene dolžničine ugovorne navedbe, s katerimi se spušča v presojo obstoja in višine svoje obveznosti do upnice.

Očitno pa so utemeljene njene ugovorne trditve, s katerimi uveljavlja delno prenehanje svoje terjatve zaradi plačila zneskov 32.000,00 SIT (8.11.1997) in 38.000,00 SIT (11.2.1998). Na takšno sklepanje kaže tudi okoliščina, da je upnik za navedena zneska delno umaknil izvršilni predlog. Hkrati pa je upnik očitno ob delnem umiku izvršilnega predloga opravil tudi vračunavanje plačanih zneskov v smislu 313. člena Zakona o obligacijskih razmerjih in sicer najprej na račun obresti in šele potem na račun glavnice. V obravnavanem primeru je predmet izvršbe upnikova terjatev, sestavljena iz dveh glavničnih zneskov z različnimi datumi zapadlosti v plačilo. Zato, da bo zaradi različnega teka zamudnih obresti od posamičnih zneskov glavnice mogoče ugotoviti, v katerem delu je ugovor dolžnika utemeljen, v katerem delu pa ne (oz. v katerem delu je upnik umaknil izvršilni predlog), je pritožbeno sodišče sklep o neutemeljenosti (celotnega ugovora) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje bo zato v ponovljenem postopku moralo ponovno obravnavati dolžnikov ugovor, pri tem pa naj upošteva upnikov delni umik predloga za izvršbo (43. člen ZIZ). Po ugotovitvi, v katerem delu je dolžničin ugovor utemeljen, pa bo moralo le glede preostalega dela ugovora postopati po 2. odstavku 54. člena ZIZ.