Jedro

Z dnem prenosa poslovnega deleža pridobitelj postane imetnik poslovnega deleža. Ko se prijavi pri družbi in dokaže pridobitev, postane družbenik družbe in to ne glede na to, kdaj se kot družbenik vpiše v sodni register in v družbeno pogodbo. Ne drži pritožbeno zatrjevanje, da je vpis družbenika v sodni register konstitutivne narave. Ima zgolj učinek javne objave dejstva, ki pa je nastopilo že prej.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se prvostopna sodba v tistem delu izpodbijane 1. točke izreka, ki se nanaša na 1. toženo stranko in v 4. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo izdelavo sodbe;

2. v preostalem izpodbijanem delu pa se pritožba zavrne in se prvostopna sodba v izpodbijani 1. točki izreka, kolikor se nanaša na 2. toženo stranko, potrdi.

3. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

I. Odločitev prvostopenjskega sodišča in pritožbena dejanja Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku in s 1. točko izreka ugotovilo, da so tožniki družbeniki družbe A. CO. d.o.o (prej A. CO: E.-I., d.o.o) in sicer da je vsak tožnik kot imetnik osnovnega vložka v višini 1.564,85 EUR do 17,86% imetnik osnovnega kapitala te družbe. Z 2. točko izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek, ki je glasil: ˝Šesta alineja 1. točke 1. odstavka 3. točke izreka sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. II D 423/2005 z dne 08. 09. 2005 se razveljavi v obsegu razpolaganja s poslovnim deležem ¾ osnovnega kapitala družbe A. CO. E.-I., d.o.o.˝ S 3. točko izreka pa je zavrglo tožbo, kolikor se nanaša tožbeni zahtevek, ki je glasil: ˝V sodnem registru Okrožnega sodišča v Ljubljani se pri družbi A. CO: d.o.o (prej A. CO: E.-I., d.o.o), s sedežem na naslovu P. 15, matična številka xxx, odredi vpis imetnikov poslovnega deleža v korist tožečih strank za vsakega do ene četrtine, in sicer: - v korist M. K. do ¼ osnovnega kapitala družbe, - v korist I. A. B. do višine ¼ osnovnega kapitala družbe, - v korist V. V. T. do višine ¼ osnovnega kapitala družbe.˝ Prvostopno sodišče je še odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške (4. točka izreka).

Proti sodbi pravočasno vlagata pritožbo oba toženca. Izpodbijata le 1. točko izreka in stroškovno odločitev in sicer iz vseh pritožbenih razlogov, ki so navedeni v 1. odst. 338. čl. ZPP. Pritožbenemu sodišču predlagata, da „naj za prvo toženo stranko ugotovi, da ji tožba ni bila vročena in izpodbijano sodbo v 1. točki izreka razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču“. Podrejeno pa predlagata spremembo izpodbijanega dela sodbe sebi v prid, temu podrejeno pa, naj izpodbijano sodbo pritožbeno sodišče „v 1. točki izreka razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje“. Zahtevata tudi povrnitev svojih pravdnih in pritožbenih stroškov.

Tožeča stranka pa v odgovoru na pritožbo predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbo toženih strank v celoti zavrne in potrdi sodbe sodišča prve stopnje ter naloži toženima strankama v plačilo stroške odgovora na pritožbo s pripadki.

Pritožba je utemeljena v tistem delu, ki se nanaša na toženko, v tistem delu, ki se nanaša na toženca, pa ni utemeljena.

II. K delni razveljavitvi izpodbijane sodbe (glede 1.toženke) Sodišče prve stopnje je na podlagi 318. člena ZPP zoper prvo toženo stranko izdalo zamudno sodbo, ker prvo tožena stranka na tožbo ni pravočasno odgovorila. Tožba naj bi ji bila vročena dne 22. 10. 2008, nanjo pa je odgovorila šele 25. 11. 2008, kar je po preteku 30 dnevnega roka iz 1. odst. 277. člena ZPP. Toženi stranki v (skupni) pritožbi zatrjujeta kršitev 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da je prvo tožena stranka po pregledu spisa ugotovila, da ji je bilo obvestilo o prispelem pismu puščeno v predalčniku dne 22. 10. 2008, torej je pravočasno odgovorila na tožbo.

ZPP za tožbo v 1. odst. 142. čl. predpisuje osebno vročanje. Če tega ni mogoče izvesti tako, kot je predpisano v 140. čl. ZPP, skladno z določilom 3. odst. 142. čl. vročevalec pisanje izroči sodišču, v predalčniku pa naslovniku pusti obvestilo, da lahko v 15 dneh od tega dneva dalje dvigne pisanje na sodišču. Če naslovnik tega ne stori, se šteje, da je bila vročitev opravljena v 15 dneh po poteku tega roka. Iz sodišču vrnjene poštne pošiljke, ki se nahaja v spisu na redni št. 4 (list. št. 8) je razvidno, da je vročevalec 1. toženki na njenem naslovu dne 21. 10. 2008 v poštnem nabiralniku pustil poziv, naj na poštno pošiljko počaka na istem naslovu naslednjega dne. Ker pa ji niti 22. 10. 2008 sodne pošiljke ni mogel vročiti, je to pošiljko s celotno vsebino (drugopis tožbe s pozivom za odgovor in opozorilom na posledice) vrnil sodišču prve stopnje. Ker torej 1. toženka te pošiljke ni dvignila, se šteje, da ji je bila vročena 15 dni po drugem obvestilu, to je 06. 11. 2008. Šele tedaj je zanjo začel teči 30-dnevni rok za odgovor na tožbo (prim. 4. odst. 142. čl. ZPP) iz 1. odst. 277. čl. ZPP, ki se je iztekel 06. 12. 2008. Ker pa je toženka že 25. 11. 2008 odgovorila na tožbo (red. št. 7), je 30-dnevni rok iz 2. odstavka 276. člena ZPP spoštovan. Zato za izdajo zamudne sodbe proti njej ni bilo pravne podlage (kršitev 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi toženke ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi določbe 1. odst. 354. čl. ZPP razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču 1.stopnje v novo sojenje.

Iz spisa je razvidno, da se je toženka udeležila obeh narokov, ki sta bila opravljena pred sodiščem 1. stopnje, njene vloge pa je sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku obravnavalo kot skupne vloge nje in 2. toženca z identičnimi navedbami. Iz tega sledi, da ni potrebe, da v novem postopku sodišče ponovno opravi glavno obravnavo, pač pa je dovolj, da izdela sodbo po pravilih za redni postopek.

III. K delni potrditvi izpodbijane sodbe (glede 2. toženca) Kot rečeno je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugotovitvenemu zahtevku tožeče stranke in razsodilo, da so tožniki imetniki poslovnega deleža družbe A. CO. d.o.o., vsak do 17,86 % osnovnega kapitala te družbe.

Takrat veljavni tretji odstavek 416. člena Zakona o gospodarskih družbah (1) je določal, da je za odsvojitev poslovnega deleža potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa. ZGD je s to določbo predpisal obliko razpolagalnega pravnega posla in ne zavezovalnega. Če bi bil namen zakonodajalca predpisati obliko zavezovalnega posla, bi bilo določeno, da je za pogodbo, s katero se odsvojitelj zaveže prenesti poslovni delež, predpisana oblika notarskega zapisa, vendar zakonsko besedilo ni takšno (2). Že z dnem prenosa poslovnega deleža postane pridobitelj imetnik poslovnega deleža. Ko se prijavi pri družbi in dokaže pridobitev, postane družbenik družbe in to ne glede na to, kdaj se kot družbenik vpiše v sodni register in v družbeno pogodbo (3). Ne drži torej pritožbeno zatrjevanje, da je vpis družbenika v sodni register konstitutivne narave. Ima zgolj učinek javne objave dejstva, ki pa je nastopilo že prej (4). To pomeni, da se po vpisu v sodni register nihče ne more sklicevati, da za prenos poslovnega deleža ni vedel oziroma da v primeru izostanka vpisa tretji za prenos deleža ni dolžan vedeti. To pa ne pomeni, da izostanek vpisa vpliva na obstoj samega dejstva prenosa deleža in s tem obstoja statusa družbenika, ki že po naravi stvari lahko velja le zoper vse ali pa nikogar (5).

Glede kupnine zakon nikjer ne določa, da je pogoj za prenos poslovnega deleža plačilo kupnine (6). Drži, da je z izdajo izpodbijanega dela sodbe sodišče prve stopnje poseglo v pravnomočni in dokončni dedni dogovor obeh tožencev, kot v pritožbi trdita toženi stranki. Vendar pri tem ne gre spregledati, da predmet dednega dogovora ni premoženje, ki bi sodilo v zapuščino. Drugače povedano, toženca sta sklenila dedni dogovor o premoženju, ki ni sodilo v premoženjsko sfero zapustnika. Zato z njegovo smrtjo nista postala lastnika tega premoženja in ni bilo podlage za sklenitev dednega dogovora o premoženju, ki ni bil (več) zapustnikova last. K temu pritožbeno sodišče le še dodaja, da se je že tožeča stranka med pravdo sklicevala na sodno prakso, po kateri pravnomočni sklep o dedovanju ne ovira lastnikov za uveljavitev lastninskega zahtevka na predmetu dedovanja (sklep VSC Cp 922/99). Iz tega sledi zmotnost pritožbenega stališča, da tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev predmetne tožbe.

V sodni praksi je jasno uveljavljeno stališče, da je v sodnem registru mogoče spreminjati le obstoječe stanje, kar pomeni, da morajo spremembe na strani družbenikov in poslovnih deležev izhajati iz obstoječega stanja in na njem temelječih listinah (7). Zato je tožeča stranka imela pravni interes, da z ugotovitveno tožbo zahteva od sodišča prve stopnje ugotovitev, da med pravdnimi strankami obstajajo drugačna pravna razmerja kot pa to izhaja iz javnih listin. Iz sodnega registra namreč izhaja, da je vsak toženec 50 % lastnik poslovnega deleža predmetne d.o.o na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju in sklenjene dedne pogodbe ter kasneje izvedene dokapitalizacije.

Zato tožniki ne morejo neposredno mimo pravde pred registrskim sodiščem izposlovati vpisa, da so lastniki 75 % (vsak 25 %) predmetne družbe na podlagi Pogodbe o delni odsvojitvi poslovnega deleža v družbi iz leta 1996 v kateri je (sedaj) pokojni T. K. naveden kot edini družbenik v tej družbi, ki pa odstopa ¾ svojega poslovnega deleža v tej družbi tožnikom.

III. Pritožbeni stroški Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določilo 3. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 4. odstavkom istega člena.

(1) Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98 in 6/99, v nadaljevanju ZGD.

(2) Glej npr. Dolžnosti družbenikov in družbe v zvezi s spremembo lastništva poslovnih deležev d.o.o, Pravna praksa - 2008, številka 22, stran 6. (3) Ibidem.

(4) Glej npr. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 640/2005 (v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 169/2005).

(5) Ibidem.

(6) Glej npr. Dolžnosti družbenikov in družbe v zvezi s spremembo lastništva poslovnih deležev d.o.o, Pravna praksa - 2008, številka 22, stran 6. (7) Glej sklep Višjega sodišča IV Cpg 20/2000.