Jedro

Upnik je bil torej glede na dne 25. 10. 2017 opravljeno plačilo v višini 86.060,44 EUR v celoti poplačan, s tem pa je bil cilj in namen izvršilnega postopka dosežen. Upnikova terjatev je bila tako poplačana (že) 25. 10. 2017, to je pred opravo dražbe 26. 10. 2017. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je bila dražba izvedena nepravilno, saj v trenutku njene izvedbe terjatev upnika do dolžnice ni več obstajala. Že s samim poplačilom upnikove terjatve se izvršilni postopek konča, pri čemer ZIZ izdaje posebnega sklepa ne predvideva, vse aktivnosti sodišča za opravo izvršbe oziroma vodenje postopka, razen odločanja o stroških (sedmi odstavek 38. člena ZIZ), pa s trenutkom poplačila prenehajo. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da okoliščina, ki kupcu preprečuje pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, tako ni nastala naknadno po pridobitvi pričakovalne pravice, temveč je obstajala že pred tem. Z dosegom cilja in namena izvršbe sodišče nima več podlage za opravo nadaljnjih izvršilnih dejanj - opravo javne prodaje nepremičnine, podelitev pričakovalne pravice kupcu in posledičen poseg v lastninsko pravico dolžnice. V konkretni situaciji (poplačilo upnika pred dražbo), ko konkurirata pričakovalna lastninska pravica kupca in obstoječa lastninska pravica dolžnice, tehtanje le-teh brez dvoma pokaže, da bi pomenila izguba lastninske pravice dolžnice na nepremičnini nedvomno večji poseg v njen ustavnopravno zavarovan položaj, kot za kupca izjalovitev pričakovanja, da bo šele postal lastnik nepremičnine.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep z dne 30. 11. 2017 na red. št. 81 razveljavi, posledično pa se razveljavi tudi javna dražba o prodaji nepremičnine z ID znakom 1, last dolžnice do 3/10, opravljena na naroku 26. 10. 2017. II. Pritožbi se ugodi in se sklep z dne 30. 11. 2017 na red. št. 82 v izpodbijani 2. točki izreka glede stroškov v znesku 1.007,80 EUR spremeni tako, da se ti stroški upniku ne priznajo, glede stroškov v znesku 514,05 EUR pa se spremeni tako, da se zavrne upnikova zahteva za njihovo povrnitev.

III. Upnik je dolžan dolžnici v roku 8. dni od vročitve tega sklepa povrniti njene stroške pritožbe v višini 751,41 EUR.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 30. 11. 2017 na red. št. 81 je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka sklenilo, da se nepremičnina ID znak 1, last dolžnice do 3/10, domakne najboljšemu ponudniku T. V., Ljubljana, EMŠO 000, v 2. točki izreka je nepremičnino ID znak 1, last dolžnice do 3/10, ki je bila prodana na prvi javni dražbi dne 26. 10. 2017 za znesek 65.652,00 EUR, izročilo kupcu T. V., Ljubljana, EMŠO 000, v 3. točki izreka je sklenilo, da se v zemljiški knjigi po pravnomočnosti 1. točke izreka tega sklepa pri nepremičnini ID znak 1 vpiše lastninska pravica v korist T. V., Ljubljana, EMŠO 000, do 3/10, v 4. točki izreka pa, da se po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnin kupcu v zemljiški knjigi pri nepremičnini ID znak 1 (ID osnovnega položaja 2) brišejo: ID pravice/zaznambe 3, - ID postopka 4, - ID postopka 5, - ID postopka 6. 2. S sklepom z dne 30. 11. 2017 na red. št. 82 je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka izvršbo delno ustavilo za dne 25. 10. 2017 plačanih 86.060,44 EUR, v 2. točki izreka pa je sklenilo, da mora dolžnik upniku v 8. dneh povrniti 1.521,85 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8-dnevnega roka za izpolnitev obveznosti dalje.

3. Proti sklepu na red. št. 81 se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje dolžnica po pooblaščenki in navaja, da je sodišče nepremičnino ID znak 1, last dolžnice do 3/10, prodalo na nezakoniti javni dražbi. Pojasnjuje, da je vložila ugovor po izteku roka 5. 10. 2017, o katerem je sodišče odločilo s sklepom z dne 23. 10. 2017, ki pa v času javne dražbe še ni postal pravnomočen, zato ni bilo pogojev za njeno izvedbo. V ugovoru po izteku roka z dne 5. 10. 2017 je predlagala le preklic javne dražbe za nepremičnino ID znak 7, saj je bila seznanjena zgolj z razpisom te javne dražbe, o kateri jo je obvestila zastavna upnica S. Č., ni pa bila seznanjena z razpisom javne dražbe za nepremičnino ID znak 1, last dolžnice do 3/10, saj ji odredbi o prodaji nepremičnin nista bili nikoli vročeni. Dolžnica namreč živi in dela v tujini, odredba o prodaji nepremičnine ID znak 1 pa ji je bila vročena s fikcijo na naslov Ljubljana, kjer ima dolžnica res prijavljeno stalno prebivališče, ampak tam dejansko ne živi. Dejansko živi na naslovu na Švedskem, kar lahko potrdi njena direktorica C. E. in O. Č., ki ima ključe stanovanja v Sloveniji in občasno prezrači stanovanje in odpre zaradi vzdrževalnih del. Sodišče bi moralo dolžnici odredbo o prodaji nepremičnin vročiti na naslov njenega dejanskega prebivališča in ker to ni bilo storjeno, je bila dražba nezakonita, posledično pa je nezakonit tudi izpodbijani sklep. Javna dražba je bila izvedena nezakonito tudi zato, ker je dolžnica 25. 10. 2017 terjatev upnika dokončno poplačala. Dolžnica je 26. 10. 2017 pri sodišču vložila ugovor po izteku roka z dne 25. 10. 2017 in predlog za ustavitev izvršilnega postopka. Na račun dolga po sklepu o izvršbi v tej zadevi je plačala 23. 4. 2013 znesek 377,91 EUR, 21. 05. 2013 znesek 257,91 EUR, 28. 5. 2013 znesek 208,47 EUR in 8. 7. 2013 znesek 1.254,18 EUR ter dne 25. 10. 2017 znesek 86.060,44 EUR. Da je upnik 25. 10. 2017 prejel plačilo v znesku 86.060,44 EUR izhaja tudi iz sklepa sodišča z dne 30. 11. 2017 in upnikove vloge z dne 8. 11. 2017. Sodišče bi moralo pred izvedbo javne dražbe odločiti o ugovoru po izteku roka z dne 25. 10. 2017 in predlogu za ustavitev izvršilnega postopka, ker pa tega ni storilo, je bila dražba izvedena nezakonito. Upnik je bil v celoti poplačan, tega se je zavedal, pa se je kljub temu udeležil javne dražbe in na njej kupil nepremičnino, čeprav je vedel, da ni pogojev za dražbo, ker je njegova terjatev prenehala. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi, izvršilni postopek ustavi, upniku pa naloži plačilo stroškov tega pritožbenega postopka. Priglaša stroške pritožbe.

4. Proti 2. točki izreka sklepa na red. št. 82 se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dolžnica po pooblaščenki in navaja, da ker je bila javna dražba dne 26. 10. 2017 nezakonita, upnik ni upravičen do povračila stroškov za pristop na javno dražbo, saj ti stroški niso bili potrebni. Upnikova terjatev je bila namreč v celoti poplačana že 25. 10. 2017, torej pred izvedbo javne dražbe 26. 10. 2017. Upnik tudi ni upravičen do povračila stroškov cenitve nepremičnin v znesku 1.007,80 EUR, saj je te stroške priglasil prepozno. Višina stroškov cenitve nepremičnin je bila upniku znana z vročitvijo sklepa z dne 27. 6. 2016, ki je postal pravnomočen 24. 8. 2016. Upnik bi moral te stroške priglasiti najkasneje do 23. 9. 2016, jih pa je več kot leto dni kasneje. Njegova priglasitev je prepozna, saj je za stroške izvedel več kot leto dni pred priglasitvijo. V nadaljevanju pritožbe dolžnica navaja enako kot v pritožbi proti sklepu na red. št. 81. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v 2. točki izreka razveljavi ter postopek ustavi, upniku pa naložilo plačilo stroškov tega postopka. Priglaša stroške pritožbe.

5. Upnik v odgovoru na pritožbo, ki ga je vložil po pooblaščencu, navaja, da je bila dražba 26. 10. 2017 izvedena pravilno in zakonito, stroški, priglašeni v vlogi z dne 8. 11. 2017, pa potrebni in upravičeni. Javna dražba je bila pravilna in zakonita, čeprav sklep z dne 23. 10. 2017 o ugovoru po izteku roka z dne 5. 10. 2017, na dan javne dražbe še ni bil pravnomočen. Po 9. členu ZIZ ugovor in pritožba zoper sklep o ugovoru ne zadržita izvršitve, razen če ni v zakonu drugače določeno in v tem primeru ni. Ne držijo navedbe dolžnice, da bi moralo sodišče preklicati javno dražbo, ker je 26. 10. 2017 ponovno vložila ugovor po izteku roka. Sodišče je z nadaljevanjem postopka izvršbe in javno dražbo kljub vloženemu ugovoru po izteku roka ravnalo pravilno in zakonito. Ugovor dolžnice po izteku roka z dne 25. 10. 2017 je že na prvi pogled neutemeljen. Iz vloge upnika z dne 8. 11. 2017 izhaja, da je dolg dolžnice na dan 25. 10. 2017 skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in do tedaj priznanimi stroški izvršilnega postopka znašal 87.005,35 EUR, dolžnica pa je na upnikov račun nakazala znesek v višini 86.060,44 EUR. Za ostale zneske, za katere trdi v ugovoru po izteku roka, da jih je nakazala na upnikov račun, pa ni priložila ustreznih dokazil. Iz samega ugovora je razvidno, da dolga ni poplačala v celoti, zato sodišče ni imelo razloga, da bi javno dražbo preklicalo. V zvezi s pritožbenimi navedbami o vročitvi odredbe o javni dražbi upnik navaja, da sodišče vročitev stranki opravi na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče oziroma na naslovu, ki je v konkretnem sodnem postopku naveden kot naslov stranke. Če stranka svoj naslov spremeni, je to dolžna po 145. členu ZPP nemudoma sporočiti sodišču, ki nato pisanje vroča na nov naslov. Tudi če je sodišče obvezano vročitev opraviti na naslovu, kjer oseba dejansko živi, kar navaja dolžnica v pritožbi, pa ni dolžno brez obvestila stranke o spremembi prebivališča samo od sebe poznati dejanskega prebivališča le-te, sploh če to ni enako prebivališču po uradnih evidencah, ob tem pa ta izvršilni postopek teče že več let, vročanje pa ni bilo nikoli problem in je dolžnica vsa dosedanja pisanja očitno prejela pravočasno. Dolžnica ni z ničemer dokazala, da bi sodišču sporočila nov naslov, na katerem dejansko prebiva. Pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe, dolžnici pa naj se naloži v plačilo pritožbene stroške upnika s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Pritožbeno sodišče je izpodbijana sklepa preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

**O pritožbi proti sklepu z dne 30. 11. 2017 na red. št. 81**

8. Dolžnica v pritožbi uveljavlja nezakonitost dne 26. 10. 2017 opravljene javne dražbe (tudi) iz razloga, ker je 25. 10. 2017 terjatev upnika dokončno poplačala. Sodišče prve stopnje je 26. 10. 2017 opravilo dražbeni narok, na katerem je nepremičnino ID znak 1, last dolžnice do 3/10, domaknilo upniku kot najboljšemu ponudniku. Upnik je nato z vlogo z dne 8. 11. 2017 delno umaknil predlog za izvršbo za dne 25. 10. 2017 plačanih 86.060,44 EUR, sodišče prve stopnje pa je v 1. točki izreka sklepa z dne 30. 11. 2017 na red. št. 82 izvršbo delno ustavilo za dne 25. 10. 2017 plačanih 86.060,44 EUR. Iz podatkov v spisu še izhaja, da se stranki proti odločitvi o delni ustavitvi izvršbe nista pritožili in je torej sklep v tem delu pravnomočen.

9. V predmetni zadevi je bila s sklepom o izvršbi z dne 17. 7. 2015, ki je postal pravnomočen 11. 9. 2015, dovoljena izvršba zaradi izterjave glavnice v znesku 37.802,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 34.365,59 EUR od 11. 1. 2006 do plačila ter od zneska 3.337,30 EUR od 15. 1. 2002 do plačila, pravdnih stroškov v znesku 2.637,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 5. 2011 dalje do plačila ter stroškov izvršilnega postopka, ki so bili v 2. točki izreka sklepa o izvršbi odmerjeni na 169,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 9. 2015 dalje, v 2. točki izreka sklepa z dne 23. 10. 2017 pa na 203,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje.

10. Pritožbeno sodišče je s pomočjo programa za izračun zakonskih zamudnih obresti, ki je pri sodišču v uradni rabi, napravilo izračun upnikove terjatve na dan 25. 10. 2017, ko je prišlo do plačila 86.060,44 EUR, kar med strankama ni sporno, glede na to, da je upnik za znesek tega plačila umaknil predlog za izvršbo, proti odločitvi o delni ustavitvi izvršbe za ta znesek pa ni bila vložena pritožba. Ugotovilo je, da znesek glavnice 34.365,59 EUR (tedaj 8.235.369,98 SIT) skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 1. 2006 do 25. 10. 2017 znaša **73.075,30** **EUR** (priloga 1 tega sklepa), znesek pravdnih stroškov 2.637,05 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 5. 2011 do 25. 10. 2017 znaša **4.074,20** **EUR** (priloga 2 tega sklepa), stroški sklepa o izvršbi odmerjeni na 169,22 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 9. 2015 do 25. 10. 2017 pa znašajo **197,99 EUR** (priloga 3 tega sklepa).

11. Glede zneska glavnice 3.337,30 EUR (tedaj 799.750,57 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 1. 2002 do plačila pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je treba glede teka zakonskih zamudnih obresti upoštevati 376. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico. Določba 376. člena OZ je bila sicer z Zakonom o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ-A) črtana, vendar je glede na splošno prepoved retroaktivnosti treba šteti, da se OZ-A na primere, ko so zapadle, a neplačane obresti v obdobju od uveljavitve OZ do uveljavitve OZ-A, ki za zamudne obresti ne določa več pravila _ne ultra alterum tantum_, že dosegle glavnico, ne more nanašati (glej odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-227/05 z dne 24. 5. 2007). Odločba Ustavnega sodišča U-I-300/04 je vir prava, ki ga je sodišče dolžno upoštevati in res je v 44. členu Zakona o ustavnem sodišču predpisano, da se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, vendar ta določba ne izključuje dolžnosti sodišča upoštevati odločbe ustavnega sodišča glede omejitve teka zakonskih zamudnih obresti. Z izvršilnim naslovom je bilo namreč pravnomočno odločeno o dolžničini obveznosti plačila zamudnih obresti po temelju, o višini te terjatve pa odloči izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti. Vrhovno sodišče RS je v več svojih odločbah1 zavzelo stališče, da odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od določenega dneva do plačila ne pomeni, da tečejo obresti po zakonsko določeni obrestni meri nujno vselej dobesedno „do plačila“, pač pa, da to pomeni, „do prenehanja obveznosti“. To pa pomeni do kateregakoli zakonsko predvidenega načina prenehanja obveznosti, kar glede zamudnih obresti lahko pomeni tudi njihovo prenehanje teka zaradi (veljavnega) pravila _ne ultra alterum tantum_. Čeprav sodišče v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov, ob izdaji sodbe ni izrecno omejilo teka zakonskih zamudnih obresti, to ne vpliva na dolžnost sodišča, da v izvršilnem postopku, ki sledi, upošteva zakon, ki je skladen z ustavo, kar v zvezi s tekom zakonskih zamudnih obresti pomeni, da mora upoštevati tudi 367. člen OZ. Zakonske zamudne obresti od zneska **3.337,30 EUR** (tedaj 799.750,57 SIT) so v času od 15. 1. 2002 do 22. 5. 2007 (uveljavitev OZ-A) dosegle (in presegle) glavnico (priloga 4 tega sklepa), zato je dolžnica dolžna upniku zakonske zamudne obresti le v višini glavnice, to je **3.337,30 EUR**.

12. Glede stroškov iz 2. točke izreka sklepa z dne 23. 10. 2017 v znesku **203,36 EUR** pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz podatkov v spisu izhaja, da je bil navedeni sklep dolžnici vročen 27. 10. 2017, kar pomeni, da zakonske zamudne obresti od tega zneska stroškov 25. 10. 2017, ko je bilo opravljeno plačilo, sploh še niso začele teči. 13. Glede na vse pojasnjeno je upnikova terjatev na dan 25. 10. 2017 skupaj znašala (73.075,30+6.674,60+4.074,20+197,99+203,36) 84.225,45 EUR. Upnik je bil torej glede na dne 25. 10. 2017 opravljeno plačilo v višini 86.060,44 EUR v celoti poplačan, s tem pa je bil cilj in namen izvršilnega postopka dosežen. Upnikova terjatev je bila tako poplačana (že) 25. 10. 2017, to je pred opravo dražbe 26. 10. 2017. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je bila dražba izvedena nepravilno, saj v trenutku njene izvedbe terjatev upnika do dolžnice ni več obstajala. Že s samim poplačilom upnikove terjatve se izvršilni postopek konča, pri čemer ZIZ izdaje posebnega sklepa ne predvideva, vse aktivnosti sodišča za opravo izvršbe oziroma vodenje postopka, razen odločanja o stroških (sedmi odstavek 38. člena ZIZ), pa s trenutkom poplačila prenehajo. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da okoliščina, ki kupcu preprečuje pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, tako ni nastala naknadno po pridobitvi pričakovalne pravice, temveč je obstajala že pred tem. Z dosegom cilja in namena izvršbe sodišče nima več podlage za opravo nadaljnjih izvršilnih dejanj - opravo javne prodaje nepremičnine, podelitev pričakovalne pravice kupcu in posledičen poseg v lastninsko pravico dolžnice. V konkretni situaciji (poplačilo upnika pred dražbo), ko konkurirata pričakovalna lastninska pravica kupca in obstoječa lastninska pravica dolžnice, tehtanje le-teh brez dvoma pokaže, da bi pomenila izguba lastninske pravice dolžnice na nepremičnini nedvomno večji poseg v njen ustavnopravno zavarovan položaj, kot za kupca izjalovitev pričakovanja, da bo šele postal lastnik nepremičnine.2

14. Glede na navedeno je bila dražba 26. 10. 2017 nezakonito opravljena, posledično pa je sodišče nepravilno izdalo tudi sklep o domiku in sklep o izročitvi. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbi dolžnice ugodilo in izpodbijani sklep ter dne 26. 10. 2017 opravljeno prodajo na javni dražbi razveljavilo.

15. Ker je že zgoraj ugotovljeno narekovalo razveljavitev sklepa in dne 26. 10. 2017 opravljene javne dražbe, se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo.

**O pritožbi proti sklepu z dne 30. 11. 2017 na red. št. 82**

16. Dolžnica v pritožbi proti navedenemu sklepu izpodbija odločitev v 2. točki izreka, v kateri je sodišče prve stopnje nadaljnje izvršilne stroške upnika naložilo dolžnici v plačilo. Gre za stroške pristopa na dražbeni narok 26. 10. 2017 v višini 413,10 EUR s pripadajočimi materialnimi stroški v višini 2% in 22% DDV, skupaj 514,05 EUR, ter za stroške cenitve nepremičnin v znesku 1.007,80 EUR.

17. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnik, predstavlja določba 38. člena ZIZ. V skladu z določbo prvega odstavka tega člena izvršilne stroške najprej nosi upnik, vendar pa mu mora dolžnik po petem odstavku 38. člena ZIZ na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Sodišče mora pri tem, ali je upnik upravičen od dolžnika zahtevati priglašene stroške postopka, presoditi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odmero stroškov, in sicer, ali so stroški postopka priglašeni pravočasno (sedmi odstavek 38. člena ZIZ) in ali so potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).

18. Po določbi sedmega odstavka 38. člena ZIZ se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala. Iz navedenega torej izhaja, da je treba povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina. Navedeni tridesetdnevni rok ZIZ določa kot skrajni rok, v katerem se lahko zahteva povračilo stroškov, in se nanaša le na primere, ko stroškov iz različnih razlogov ni bilo mogoče priglasiti takrat, ko so nastali. V primerih, ko je višina stroškov znana že prej, pa je treba povračilo stroškov zahtevati takoj. Iz podatkov v spisu je razvidno, da so bili sodni cenilki za opravljeno izvedensko delo nagrada in nadomestilo za stroške v znesku 1.007,80 EUR odmerjeni s sklepom z dne 27. 6. 2016, ki je bil upniku po pooblaščencu vročen 4. 7. 2016, pravnomočen pa je postal 24. 8. 2016. Dolžnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da je upnik te stroške priglasil več kot leto dni kasneje, saj iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik te stroške priglasil šele v vlogi z dne 8. 11. 2017, iz česar gre zaključiti, da je njihovo povrnitev nedvomno zahteval zunaj razumnega roka, ki spada pod zakonsko določen pravni standard »takoj«, zato mu jih ni mogoče priznati.

19. Pritožbeno sodišče je s predhodno sprejeto odločitvijo razveljavilo dne 26. 10. 2017 opravljeno javno dražbo o prodaji nepremičnine z ID znakom 1, last dolžnice do 3/10, in sicer zato, ker je bila upnikova terjatev poplačana (že) 25. 10. 2017, torej pred opravo dražbe. Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, se s poplačilom upnikove terjatve izvršilni postopek konča in je bila torej dražba dne 26. 10. 2017 izvedena nepravilno, saj v trenutku njene izvedbe terjatev upnika do dolžnice ni več obstajala. Glede na pojasnjeno stroškov, ki so upniku nastali v zvezi s pristopom na dražbeni narok 26. 10. 2017, ni mogoče opredeliti kot stroškov, potrebnih za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ.

20. Glede na vse pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnice ugodilo in sklep na red. št. 82 v izpodbijani 2. točki izreka glede stroškov v znesku 1.007,80 EUR spremenilo tako, da se ti stroški upniku ne priznajo, glede stroškov v znesku 514,05 EUR pa tako, da je zavrnilo upnikovo zahtevo za njihovo povrnitev (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

_**O stroških pritožbenega postopka**_

21. Dolžnica je v pritožbi proti sklepu na red. št. 81 priglasila 900 točk za sestavo pritožbe, 2% za materialne stroške, 22% DDV ter sodno takso. Pritožbeno sodišče ji je na podlagi 6. točke tar. št. 27 v zvezi s tar. št. 18 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) za sestavo pritožbe priznalo 900 točk ter 2% za materialne stroške in 22 % DDV, kar skupaj znaša 514,06 EUR, ob prištetju sodne takse za pritožbo v znesku 33,00 EUR (tar. št. 4033 Zakona o sodnih taksah) pa 547,06 EUR.

22. V pritožbi proti sklepu na red. št. 82 je prav tako priglasila 900 točk za sestavo pritožbe, 2% za materialne stroške, 22% DDV ter sodno takso. Ker je sklep izpodbijala v 2. točki izreka, to je glede odločitve o stroških postopka v višini 1.521,85 EUR, to pomeni, da vrednost predmeta pri odločanju o tej pritožbi znaša 1.521,85 EUR. Glede na vrednost predmeta ji je pritožbeno sodišče na podlagi 6. točke tar. št. 27 v zvezi s tar. št. 18 OT za sestavo pritožbe priznalo 300 točk ter 2% za materialne stroške in 22 % DDV, kar skupaj znaša 171,35 EUR, ob prištetju sodne takse za pritožbo v znesku 33,00 EUR (tar. št. 4033 Zakona o sodnih taksah) pa 204,35 EUR.

23. Dolžnica je z obema pritožbama v celoti uspela, zato je pritožbeno sodišče sklenilo, da ji je upnik dolžan v roku 8. dni od vročitve tega sklepa povrniti njene stroške pritožbenega postopka v skupni višini 751,41 EUR (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

24. Pritožbeno sodišče upniku ni priznalo priglašenih stroškov odgovora na pritožbo, saj z njim ni v ničemer pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato so bili ti stroški nepotrebni (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. II Ips 10/2011, II Ips 51/2011 in II Ips 402/2011, vse z dne 5. 4. 2012, II Ips 136/2011 z dne 26. 4. 2012, III Ips 191/2007 z dne 12. 2. 2008, II Ips 983/2007 z dne 10. 4. 2008, II Ips 557/2009 z dne 20. 5. 2010. 2 Primerjaj VSM sklep I Ip 497/2013 z dne 9. 5. 2013 in VSL sklep II Ip 1926/2015 z dne 15. 7. 2015.