Jedro

Ker taksna obveznost za postopek na prvi stopnji nastane ob vložitvi tožbe, pozneje vložen predlog za oprostitev plačila sodne takse ne more učinkovati na že nastalo taksno obveznost, torej za nazaj, pa čeprav se, kot v konkretnem primeru, izkaže, da je sicer utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (točki 2 in 3 izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: (1.) Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tožečo stranko od 8.4.2010 dalje oprosti plačila sodnih taks (točka 1 izreka). Predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje je zavrglo (točka 2 izreka) in odločilo, da je tožeča stranka takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 6.825,00 EUR dolžna plačati v roku 15 dni od prejema tega sklepa, sicer bo sodišče štelo, da je tožba umaknjena.

(2.) Zoper odločitev pod točko 2 in 3 vlaga pritožbo tožeča stranka in predlaga spremembo odločitve tako, da se predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi oziroma da se ji omogoči odlog ali obročno odplačilo takse, podrejeno pa, da se sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V bistvenem navaja, da sodne takse, ki je odmerjena, ni sposobna plačati, ne da bi pri tem ogrozila svoje preživetje in preživetje svoje družine. To ugotavlja tudi sodišče v izpodbijanem sklepu. Ker zaradi svoje dlje časa trajajoče odsotnosti iz države svoji pooblaščenki ni mogla pravočasno posredovati izjave o premoženjskem stanju, ne sme trpeti škodljivih posledic. Odločitev je tudi sama s seboj v nasprotju, saj sodišče na eni strani ugotavlja, da tožnik takse ni sposoben plačati, po drugi strani pa z istim nalogom terja prav to. Institut oprostitve plačila sodne takse je namenjen dostopu do sodišča in varstvu ustavne pravice posameznika do sodnega varstva. Za odločanje glede posameznikove zahteve za oprostitev plačila sodne takse so poleg tega relevantne določbe Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in ne določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), iz česar izhaja, da se upošteva vloga šibkejše stranke v postopku.

(3.) Pritožba ni utemeljena.

(4.) Iz podatkov spisa izhaja, da je tožeča stranka 19.3.2010 vložila tožbo in ob vložitvi takse ni plačala, niti ni prosila, da jo sodišče plačila takse oprosti, ali ji dovoli obročno odplačilo. Po prejemu plačilnega naloga, s katerim je bila pozvana, da v roku 15 dni, v skladu z 2. odst. 105a člena ZPP, manjkajočo takso plača, pa je vložila predlog, da jo sodišče plačila oprosti, podrejeno pa ji dovoli odlog ali obročno plačilo.

(5.) Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks po 13. členu Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. Ker taksna obveznost za postopek na prvi stopnji nastane ob vložitvi tožbe (1. točka 2. odstavka 5. člena ZST-1), pozneje vložen predlog za oprostitev plačila sodne takse ne more učinkovati na že nastalo taksno obveznost, torej za nazaj, pa čeprav se, kot v konkretnem primeru, izkaže, da je sicer utemeljen.

(6.) Glede na takšna zakonska določila, ki jih je pri svoji odločitvi upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, je odločitev o zavrženju predloga v delu, ki se nanaša na oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, pravilna.

(7.) Na takšno odločitev tudi ne more vplivati (z ničemer izkazano) pavšalno zatrjevanje o odsotnosti tožeče stranke iz države, upoštevaje tudi dejstvo, da je obveznost plačila sodne takse (in njena višina) predpisana z zakonom in torej v naprej znana, znani so tudi postopek in pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo. Pritožnik bi zato, v kolikor je menil, da plačila takse ni sposoben, moral že pred vložitvijo tožbe poskrbeti za izpolnitev izjave o premoženjskem stanju in seveda ob vložitvi tožbe predlagati tudi oprostitev, odlog ali obročno odplačilo.

(8.) Pritožbeno sodišče sicer soglaša s stališčem pritožnika, da je institut oprostitve plačila sodne takse namenjen varovanju ustavne pravice posameznika do sodnega varstva, vendar pa ta pravica v konkretnem primeru ni bila kršena. Pritožniku, ki je slabega premoženjskega stanja, je namreč z zakonom zagotovljena možnost taksne oprostitve, odloga ali obročnega plačila, vendar pa je zakonodajalec predpisal tudi določene pogoje in roke za njeno uveljavljanje, vse zaradi uresničevanja načela ekonomičnosti postopka in zagotavljanja procesne discipline. Ker pritožnik pravice, ki mu jo daje zakon, ni (pravočasno) izkoristil, ne more sedaj trditi, da mu je z odločitvijo sodišča kršena ustavna pravica do sodnega varstva.

(9.) Neutemeljena je nadalje tudi pritožbena trditev, da bi sodišče prve stopnje zahtevo za oprostitev plačila sodne takse moralo obravnavati na podlagi določil ZUP in ne določil ZPP. Že iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče odločalo o predlogu na podlagi ZST-1, ki je specialni zakon in velja za plačevanje taks pred sodišči v Republiki Sloveniji. Ta zakon (in ne ZPP) ureja, kdaj taksna obveznost nastane, pogoje za taksno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo in tudi obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks.

(10.) Ker torej s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje.