Jedro

Glede na tožnikov opis nenadnosti dogodka je sodišče pravilno presodilo, da bi morebitna ograja oziroma oprijemalo lahko preprečila tožnikov padec ali vsaj zmanjšala njegovo škodo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo razsodilo, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen in je podana odgovornost tožene stranke v višini 90 % ter odgovornost tožeče stranke v višini 10 %.

2. Pritožbo vlaga tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP.1 Predlaga spremembo sodbe z zavrnitvijo celotnega tožbenega zahtevka. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pravilna je odločitev, da v obravnavanem primeru ni objektivne odgovornosti. Napačna pa je odločitev o podani krivdni odgovornosti, češ da zavarovanec toženke tožniku ni zagotovil ustreznih stopnic za varen dostop in sestop do delovne mize. Nepravilen in v nasprotju z dokazi je zaključek, da je do padca prišlo na stopnicah. Sodišče ni upoštevalo in se opredelilo do dela tožnikove izpovedbe, ko je na izrecno vprašanje pooblaščenke toženke pojasnil, da je padel na robu mize. Napačno je ocenilo izpovedbo priče B. B. (ki je povedal, da je tožnik zaradi trenutka nepazljivosti padel mimo stopnic) in priče A. A. (ki je bila glede na drugačno izpovedbo tožnika neverodostojna). Med mestom padca in mestom stopnic oziroma lastnostmi stopnic, ni vzročne zveze. Pritožba trdi, da je do padca prišlo na robu sredine (varilne) mize (dveh miz). Stopnice so se nahajale skrajno desno ob mizi. Tožnik ni zatrjeval ne izpovedoval, da je do padca prišlo iz razloga drugačne – neustrezne višinske razlike med mizo in stopnicami (ampak zaradi zdrsa na mastnih in umazanih stopnicah, česar ni dokazal). Izpostavljanje odsotnosti oprijemala/ograje ob stopnica ni ustrezno, ker tega izvedenec ni predelil kot pomanjkljivost. Varilna miza je po mnenju izvedenca in ugotovitvah sodišča ustrezala namenu in varnostnim standardom. Dejansko stanje je napačno ugotovljeno. Materialno pravo zmotno uporabljeno. Ni razlogov o obstoju vzročne zveze med padcem in ugotovljeno kršitvijo zavarovanca toženke. Podrejeno pritožba navaja, da je sodišče tožniku pripisalo premajhen delež soodgovornosti (10 %). Do škodnega dogodka je prišlo na tožnikovem običajnem delovnem mestu. Delovno okolje, pogoje in naravo dela je dobro poznal. Sestop preko pohodnega stola je bil običajen – vsakdanji riziko. Če bi sestopal z večjo previdnostjo, do škodnega dogodka ne bi prišlo. Do njega je prišlo v pretežnem delu zaradi tožnikove trenutne nepazljivosti in hitenja pri delu (o čemer sta izpovedali priči B. B. in C. C., česar sodišče ni upoštevalo), in ne le zaradi opustitve njegovega čiščenja delovne površine. Njegov delež k nastanku škodnega dogodka je torej večji kot 10 %.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga zavrnitev, potrditev vmesne sodbe in zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik z direktno tožbo od toženke kot zavarovalnice, pri kateri je imel njegov delodajalec sklenjeno zavarovalno pogodbo o zavarovanju civilne odgovornosti, vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v delovni nesreči 13. 9. 2012 pri zavarovancu toženke. Po ugotovitvah sodišča se je poškodoval pri svojem delu varilca. Pri sestopu s 85 centimetrov visoke varilne delovne mize po edinem možnem oziroma zagotovljenem dostopu – lesenih stopnicah brez ograje – je zaradi neenake višine med delovno mizo in stopnicami zdrsnil oziroma izgubil ravnotežje, padel in si poškodoval desni komolec. Zavarovanec toženke je za dostop in sestop na varilno delovno mizo delavcem omogočal oziroma zagotavljal le obravnavane lesene stopnice. Slednje niso bile izvedene v skladu z gradbenimi predpisi in zaradi odstopanja višine med mizo in prvo stopnico (18 cm) v primerjavi z višino med vmesnimi stopnicami (26 cm) niso zagotavljale varne uporabe. Po takih dejanskih ugotovitvah, ki jih pritožbeno sodišče sprejema, ker imajo oporo v pravilnem in popolno ocenjenem dokaznem gradivu, je ugotovilo, da je delodajalec kršil svoje dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem varnih delovnih razmer (prvi odstavek 45. člena ZDR-12 v zvezi s 5. členom ZVZD-13 ter 30. členom Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Zavrnilo je tožbene navedbe o objektivni odškodninski odgovornosti zavarovanca tožene stranke zaradi zatrjevanega nevarnega dela na višini. Teh ugotovitev pritožba ne izpodbija in jih kot pravilne sprejema tudi pritožbeno sodišče. Ugotovilo pa je krivdno odgovornost zavarovanca toženke, ker tožniku ni zagotovil ustreznih stopnic, ki bi mu zagotavljale varen dostop na delovno mizo in sestop z nje. Zaradi opuščenega sprotnega čiščenja varilne mize in stopnic, za kar so morali po ugotovitvah sodišča prve stopnje skrbeti delavci sami, in ugotovljenega vpliva prisotnosti opilkov in prahu na vizualno ločljivost nivojev, je ocenilo, da je tožnik sam prispeval k nastanku škode v višini 10 %.

6. Navedena odločitev, ki jo izpodbija tožena stranka, je pravilna v pravnem in dejanskem pogledu in ni obremenjena ne z uveljavljenimi procesnimi kršitvami, ne s tistimi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ker odločitev, pojasnjeno s pravilnimi in popolnimi razlogi, pritožbeno sodišče v celoti sprejema, bo odgovorilo le na bistvene pritožbene poudarke (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7. Trditvena podlaga o protipravnem ravnanju, za katero odgovarja zavarovanec tožene stranke (opustitev, da bi poskrbel za ustrezno varno delovno okolje), in vzročni zvezi med protipravnostjo in tožnikovo škodo, je bila zadostna. Trditveno breme obsega le odločilna konstitutivna dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin primera – te znotraj istega dejstvenega substrata predstavljajo zgolj konkretizacijo prvotnih trditev, obenem pa praviloma na njih (po izvedenem dokaznem postopku) sloni ocena, ali odločilna (konstitutivna) dejstva obstajajo ali ne.4 Tožnik je že v tožbi trdil, da mu je spodrsnilo pri poskusu sestopa z delovne mize, na delu, kjer miza prehaja na stopnico, kjer ni ograje, da je bila stopnica mastna, prašna, polna prahu in opilkov ter da je bila višina stopnic neenaka.5 Pritožbeni očitki o ugotavljanju nezatrjevanih dejstev oziroma kršitvi 7. člena ZPP, češ da tožnik ni zatrjeval neustrezne višinske razlike in vzročne zveze, torej ni. Sodišče jih je ugotovilo v okviru ustrezno podane trditvene podlage. Z zaslišanjem tožnika se je prepričalo, da mu je pri sestopu z delovne mize nenadoma spodrsnilo, da se pri tem ni imel česa oprijeti, z izvedencem pa, da je bila višinska razlika med delovno mizo in stopnico neenaka, neustrezna in zato nevarna. Odločilna dejstva o protipravnem ravnanju toženke in vzročni zvezi so torej pravilno in popolno ugotovljena.

8. Pritožbene trditve, da so stopnice stale skrajno desno ob mizi, so nedopustne in neupravičene pritožbene novote, na katere ni treba odgovarjati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Sicer so tudi brez opore v dokaznem gradivu, saj niti ni bilo sporno, da so bile stopnice postavljene na sredini delovne mize.

9. Dokazna ocena o mestu padca (na stopnicah in ne na sami delovni mizi, kot trdi pritožba), ima oporo v pravilno ocenjenem procesnem gradivu. Po zaslišanju strank in prič ter po vpogledu v razpoložljivo listinsko dokumentacijo (zapisnik o poškodbi pri delu, medicinska dokumentacija z anamnezo), sestavljeno takoj po dogodku na podlagi izjav prič in tožnika, je sodišče ugotovilo, da se je tožnikov padec začel na stopnicah, ki niso imele prijemala, da bi se zanj prijel, nakar je padel na tla, stopnice pa so se tudi prevrnile. S prepričljivimi in življenjsko logičnimi razlogi v točki 13 je pojasnilo, zakaj in v katerem obsegu je verjelo tožniku in posameznim pričam, in zakaj in v katerih delih ne. Toženka ne more omajati sprejete dokazne ocene o kraju padca s posameznimi deli izpoved tožnika in prič, ki so iztrgani iz celote, saj jih je sodišče prve stopnje pravilno ocenjevalo skupaj z listinami (v njih so bile povzete tedaj še sveže in zato bolj zanesljive izjave očividcev, kot današnje, zaradi časovno odmaknjenega dogodka, manj zanesljive izpovedbe v pravdi). Nenazadnje je po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje tudi sama toženka sprva trdila, da je tožnik padel po lesenih stopnicah med sestopanjem z varilne mize, torej tako, kot je ugotovilo sodišče. Spremenjene trditve med postopkom (da je padel na varilni mizi) pa so bile v dokaznem postopku ovržene. Pritožbeno sodišče se na razloge in dokazno oceno sodišča v točki 10 v celoti sklicuje in ne najde nasprotij ter neskladij v smeri zatrjevane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi dejansko stanje o kraju padca je pravilno in popolno ugotovljeno. Nestrinjanje pritožnice s sprejeto dokazno oceno pa samo po sebi ne predstavlja procesne kršitve. Sodišče je tudi ni zagrešilo, saj je dokazna ocena opravljena skladno z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP.

10. Pravilna je tudi presoja o delodajalčevi krivdni odgovornosti (131. člena OZ6). Zavarovanec tožene stranke je moral tožniku zagotoviti pogoje za varnost in zdravje pri delu, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu in zagotavljanjem varnega delovnega okolja (prvi odstavek 45. člena ZDR-1 v zvezi s prvim odstavkom 5. člena in 7. alinejo 19. člena ZVZD-1). V konkretnem primeru je tožnik delo (varjenje) opravljal na od tal dvignjeni delovni površini (varilni mizi). Njegov delodajalec je moral poskrbeti za ustrezno varnost pri delu tudi pri vzpenjanju na delovno mizo in pri sestopanju z nje. Ključne so ugotovitve sodišča, oprte na mnenje izvedenca za varstvo pri delu, da stopnice, ki jih je v obravnavanem primeru zagotavljal delodajalec, v kombinaciji z delovno mizo, na katero so vodile, zaradi ugotovljene tehnične in gradbeno nepravilne nivojske razlike (in ne zaradi siceršnje trdnosti in stabilnosti, ki jo izpostavlja pritožba), niso zagotavljale varne uporabe in varnega dela. Ta tehnična nepravilnost je bila v konkretnem primeru po jasnih in pravilnih dejanskih ugotovitvah sodišča v točki 13 sodbe, poglavitni vzrok, da je tožnik pri sestopanju zdrsnil oziroma izgubil ravnotežje, padel in se poškodoval. Drži, da izvedenec v tehničnem smislu ni opredelil odsotnosti oprijemala/ograje za pomanjkljivost obravnavanih stopnic. Vendar je glede na tožnikov opis nenadnosti dogodka sodišče pravilno presodilo, da bi morebitna ograja oziroma oprijemalo lahko preprečila tožnikov padec ali vsaj zmanjšala njegovo škodo. Pritožbene navedbe o tehnični pravilnosti same varilne mize in samih stopnic so pravno nerelevantne, ker sta bila oba elementa medsebojno tehnično – gradbeno nepravilno sestavljena in kot taka nista zagotavljala varnega delovnega okolja.

11. Kadar oškodovanec tudi sam prispeva k nastanku škode ali povzroči, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, ima pravico le do sorazmerno zmanjšane odškodnine (prvi odstavek 171. člena OZ). Gre za presojo, ali je bil pri nastanku škodnega dogodka tudi sam oškodovanec neskrben pri varovanju lastne osebe in interesov oziroma, ali je kot delavec v danih razmerah ravnal s skrbnostjo povprečno ustrezno usposobljenega delavca. Tudi delavec mora namreč spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb (35. člen ZDR-1).

12. Pritožba neutemeljeno meni, da bi moralo sodišče poleg ugotovljene opustitve sprotnega čiščenja delovne površine, upoštevati še tožnikovo hitenje in nepazljivost pri hoji. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik uporabljal stopnice primerno skrbno (točka 16 sodbe). Ugotovitev, da je padel zaradi svoje nepazljivosti ali prehitre hoje, v sodbi ni in po pravilni oceni sodišča prve stopnje zanje tudi ni dejanske podlage v izvedenih dokazih. Izpovedbi prič B. B. in (domnevo priče) C. C., na kateri se opira pritožba, je namreč sodišče pravilno zavrnilo po ugotovitvi, da ne ena ne druga priča tožnikovega gibanja in padca neposredno nista videli. C. C. je le sklepal, da je tožnik hitel, in sicer zato, ker je bil sicer zelo priden, marljiv in učinkovit delavec. Taka domneva pa za očitek o prehitri hoji in nepazljivosti pri sestopu ne zadošča. 13. Poglavitni vzrok za nezgodo je v neustreznih delovnih pogojih, ki jih je zagotavljal zavarovanec tožene stranke. Zaradi opuščenega sprotnega čiščenja (odstranjevanja opilkov) so se lahko poslabšali. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje so delavci običajno čistili delovne površine ob koncu delovnika ali ob petkih. Ugotovitev, da bi delodajalec nadzoroval ustreznost čiščenja in ukrepov, če je bilo slednje nezadostno, ni. Zato tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tožniku ni mogoče očitati višjega deleža soodgovornosti, saj drugih očitkov za njegovo neskrbnost pri opravljanju dela ni. Odločitev o tem, po katerih stopnicah bo sestopil, ni bila v njegovi sferi. Zanje je bil odgovoren delodajalec. Predhodno bi moral zagotoviti vse za varno in ustrezno delovno okolje, pa tega ni storil. Ocena in ugotovitev sodišča prve stopnje, da je razmerje odgovornosti za tožnikovo škodo v 90 % na strani zavarovanca toženka in v 10 % na strani tožnika, je torej pravilno.

14. Pritožbeni razlogi niso podani. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabljeno materialno pravo. Ker tudi ni očitanih in uradno upoštevnih procesnih kršitev, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijano vmesno sodbo (353. člen ZPP).

15. V nadaljnjem postopku bo sodišče prve stopnje odločalo še o višini tožbenega zahtevka in o pravdnih stroških, katerih del so tudi stroški tega pritožbenega postopka. Zato je odločitev o njih pridržana za končno odločbo (164. člen ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 29/1999 s spremembami. 2 Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 21/2013 s spremembami. 3 Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Uradni list RS, št. 43/2011. 4 VSRS II Ips 273/2010 z dne 19. 12. 2013. 5 Primerjaj točka II tožbe na red. št. 1. 6 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami.