Jedro

Zemljiškoknjižno stanje parcele izkazuje le vpis javnega dobra, brez titularja. Predlagateljica ni izkazala, da bi bila titular, torej tudi ne »razpolagalnega upravičenja«, ki bi ji omogočilo predlagani vpis lastninske pravice v svojo korist.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru druge udeleženke ugodilo in sklep o vpisu tako spremenilo, da se predlagani vpis ne dovoli.

Zoper sklep se je predlagateljica pritožila. Uveljavlja vse pritožbene razloge s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor zavrne in predlagani vpis dovoli, podrejeno sklep razveljavi in zadevo vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje. Sklep je nepravilen in nezakonit. Prvostopenjsko sodišče je v razlogih sklepa navedlo, da je mogoče lastninsko pravico v korist lokalne skupnosti, ko lastninsko stanje v zemljiški knjigi ni urejeno, vpisati v skladu z določbami ZGO-1 le, če gre za grajeno javno dobro lokalnega pomena in so izpolnjeni pogoji, določeni v specialnih zakonih, naštetih v 211. členu ZGO-1. Sodišče ni upoštevalo dolžnosti materialnega procesnega vodstva iz 285. člena ZPP. Ni ugotavljalo, ali so navedeni pogoji sploh podani. Predlagateljica je pogoje za vpis zatrjevala v predlogu, sodišče pa pravo pozna (členi ZGO-1 v povezavi z ZJC). Iz javno dostopnih baz podatkov izhaja, da ne gre za kmetijsko zemljišče, pač pa za lokalno cesto, kot izhaja iz 12. in 13. točke prvega odstavka 14. člena ZJC (del ceste, ki povezuje naselja v občini z naselji v sosednjih občinah ali naselja in dele naselij v občini med seboj in je pomembna za navezovanje prometa na javne ceste enake ali višje kategorije, oz. kategorizirano javno cesto, namenjeno povezovanju naselij v občini z naselji v sosednjih občinah ali povezuje naselja, dele naselja, naravne ter kulturne znamenitosti, posamezne objekte in podobno v občini). Posledično tovrstne ceste predstavljajo grajeno javno dobro lokalnega pomena, lastninsko pravico je zato mogoče vknjižiti v korist lokalnih skupnosti. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagateljica je pri nepremičninah, ki sta v zemljiški knjigi že vpisani kot javno dobro, predlagala vpis lastninske pravice v svojo korist, na podlagi ugotovitvene odločbe Občine K. št. 478-9/2018 z dne 3.5.2018, o ukinitvi statusa javnega dobra lokalnega pomena za namene lokalnih javnih poti ter izbrisu javnega dobra in vpisu lastninske pravice v njeno korist (v nadaljevanju Odločba). Priložila je Sklep Občinskega sveta Občine K. št. 478-9/2018 z dne 28.3.2018 o ukinitvi statusa javnega dobra navedenih zemljišč.

Zemljiškoknjižno stanje parcele izkazuje le vpis javnega dobra, brez titularja (to bi bila lahko le občina ali država - tako državne kot tudi občinske ceste bi morale biti vpisane v zemljiško knjigo kot javno dobro v lasti države (državne ceste) ali kot javno dobro v lasti občine (občinske ceste). Obe udeleženki tega postopka trdita, da sta lastnici - predlagateljica glede na status nepremičnine (javno dobro, kjer poteka lokalna javna pot), nasprotna udeleženka pa na podlagi predpisov o lastninjenju (kmetijsko zemljišče). V zemljiški knjigi tudi ni zaznamovana vrsta javnega dobra – glej drugi odstavek 111. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1 - podatek o vrsti javnega dobra (na primer grajeno oziroma naravno vodno dobro, javna cesta in podobno), v tem postopku pa nasprotna udeleženka trdi, da gre za kmetijske površine. Tudi iz Sklepa Občinskega sveta Občine K. št. 478-9/2018 z dne 28.3.2018 o ukinitvi statusa javnega dobra navedenih zemljišč ne izhaja vrsta javnega dobra, navedeno je le, da te parcele ne služijo več kot javno dobro, torej tudi niso podani pogoji iz 23. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki se je uporabljal v času izdaje Odločbe, in na katerega se sklicuje predlagateljica v Odločbi, na podlagi katere se predlaga vpis. Po določbi prvega odstavka 23. člena tega zakona se objektu oziroma delu objekta, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra državnega oziroma lokalnega pomena, takšen status lahko odvzame z odločbo, ki jo na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije oziroma pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda tisti upravni organ, ki je status podelil. Predlagateljica ni izkazala, da bi bila titular, torej tudi ne »razpolagalnega upravičenja«, ki bi ji omogočilo predlagani vpis lastninske pravice v svojo korist, in Odločba, na podlagi katere se predlaga vpis, ni listina, ki bi predlagateljici omogočila vpis lastninske pravice nase. Sklicevanje pritožnice na javno dostopne podatke je posplošeno, enako velja za navrženo procesno grajo kršitev določbe 285. člena ZPP.

Ker predlagateljica ni predložila ustrezne listine, ki bi izkazovala njeno lastninsko pravico, je odločitev, da se predlagani vpis ne dovoli, pravilna in zakonita. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).