Jedro

Toženec je pravočasno odgovoril na tožbo, vendar je odgovor posredoval sodišču samo v enem namesto v dveh izvodih. Ker se na sklep z dne 15. 9. 2015, s katerim ga je sodišče prve stopnje pozvalo k predložitvi dodatnega izvoda odgovora na tožbo, ni odzval, čeprav je bil opozorjen na pravne posledice, je sodišče skladno s pooblastilom iz petega odstavka 108. člena ZPP odgovor utemeljeno zavrglo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne ter se potrdita sklep in sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom najprej zavrglo toženčev odgovor na tožbo. Nato je izdalo zamudno sodbo, s katero je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku. Ugotovilo je, da za potrebe tožnikove nepremičnine parc. št. 1 k. o. X obstaja v korist vsakokratnega lastnika te nepremičnine služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi vozili po celotnem severnem delu toženčeve nepremičnine parc. št. 2 iste k. o. v širini treh metrov in dolžini 38 metrov, kot je razvidno iz skice služnostne poti. Nazadnje je tožencu naložilo, da mora tožniku povrniti 321,35 EUR stroškov postopka z obrestmi.

2. Toženec se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ni res, da toženec nima hišnega predalčnika, kot ugotavlja izpodbijani sklep. Predhodna sodna pošiljka s tožbo in pozivom k odgovoru nanjo mu je bila uspešno vročena v ta isti hišni predalčnik. Nobenega razloga torej ni bilo, da je bila sodna pošiljka s sklepom, naj toženec v osmih dneh posreduje še en izvod odgovora na tožbo s prilogami, po preteku petnajstdnevnega roka vrnjena sodišču, namesto da bi jo vročevalec, tako kot prvo pošiljko, pustil v toženčevem hišnem predalčniku. Toženec je tako za poziv sodišča, naj posreduje še en izvod odgovora na tožbo, izvedel šele iz izpodbijanega sklepa in sodbe. Zaradi napačne vročitve ni bilo pogojev za zavrženje toženčevega odgovora, posledično pa je nepravilna in nezakonita tudi izdana zamudna sodba.

3. Toženec je naknadno priglasil še pritožbene stroške in vložil dokazni predlog za zaslišanje poštarja, ki naj bi tožencu vročal sporno sodno pošiljko. Obenem je pojasnil, da je v njegovi pritožbi pomotoma izpadla navedba, da ni prejel niti obvestila pošte z dne 16. 9. 2016 (pravilno: 2015) o prispeli poštni pošiljki in da mu to obvestilo ni bilo puščeno na vratih njegove hiše. 4. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da je toženec šele sedaj namestil poštni predalčnik na vrata svoje hiše, vse do septembra 2016 pa predalčnika ni imel. 5. Toženec v repliki na tožnikov odgovor vztraja, da je prejšnji poštni nabiralnik imel 30 let, res pa je pred kratkim v izogib nadaljnjim zapletom namestil še novega, drugačnega, kar je razvidno tudi iz predloženih fotografij.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Iz spisa je razvidno, da je bila izpodbijana odločba tožencu vročena 30. 8. 2016. Zadnji dan pritožbenega roka je bil 14. 9. 2016. Pravočasna je bila torej samo toženčeva pritožba, ki jo je tega dne oddal priporočeno na pošto, ne pa tudi stroškovnik, ki ga je njegova pooblaščenka naslednji dan poslala sodišču po faksu, niti toženčev dokazni predlog z dne 28. 9. 2016. Po izteku pritožbenega roka ni več dopustno dopolnjevati pritožbe z novimi navedbami in predlogi. Sodišče druge stopnje zato navedenih dveh vlog pri odločanju o pritožbi ni upoštevalo.

8. Kadar toženec ne odgovori na tožbo, sodišče ugodi tožbenemu zahtevku, če so za izdajo take (zamudne) sodbe izpolnjeni pogoji, ki so predpisani v prvem odstavku 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Toženec je pravočasno odgovoril na tožbo, vendar jo je sodišču posredoval samo v enem namesto v dveh izvodih. Ker se na sklep z dne 15. 9. 2015, s katerim ga je sodišče prve stopnje pozvalo k predložitvi dodatnega izvoda odgovora na tožbo, ni odzval, čeprav je bil opozorjen na pravne posledice, je sodišče skladno s pooblastilom iz petega odstavka 108. člena ZPP odgovor utemeljeno zavrglo.

9. Toženec ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da mu sklep sodišča prve stopnje z dne 15. 9. 2015 ni bil pravilno vročen. Kot je razvidno iz vrnjene sodne pošiljke v spisu, je vročevalec tožencu 16. 9. 2015 na vratih njegovega stanovanja pustil obvestilo o prispelem pismu z navedbo, kje in v kakšnem roku ga mora dvigniti, sicer bo pismo vrnjeno pošiljatelju. Toženec v določenem roku sodne pošiljke ni prevzel, zato jo je pošta vrnila sodišču. Brez podlage je toženčevo prepričanje, da bi mu vročevalec moral pošiljko pustiti v hišnem predalčniku. V obvestilu z dne 20. 10. 2015 sodišču o opravljeni vročitvi je namreč navedeno, da toženec nima hišnega predalčnika. Toženec temu v pritožbi sicer oporeka, ne zanika pa, da je na vratih svojega stanovanja prejel obvestilo z dne 16. 9. 2015 o prispelem pismu - slednjemu je začel oporekati šele v dokaznem predlogu z dne 28. 9. 2016, torej prepozno. Toženec je po navedenem imel možnost seznaniti se z vsebino sodne pošiljke, ki je vsebovala poziv k predložitvi dodatnega izvoda odgovora na tožbo, vendar te možnosti ni izkoristil, zato se ne more upirati fikciji vročitve, ki jo za tak primer predpisuje četrti odstavek 142. člena ZPP. Potemtakem je ugotavljanje, ali je toženec na dan 16. 9. 2015 imel hišni predalčnik ali ne, odveč. Bistveno je, da je bil obveščen o prispelem pismu in opozorjen, da bo vrnjeno sodišču, če ga v določenem roku ne bo prevzel. 10. Po zavrženju odgovora na tožbo ni bilo nobene ovire več za izdajo izpodbijane zamudne sodbe. Obstoju preostalih pogojev iz prvega odstavka 318. člena ZPP toženec v pritožbi obrazloženo ne nasprotuje. Uradni pritožbeni preizkus na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pa je pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni bilo nobene procesne ali materialne kršitve, ki bi terjala razveljavitev ali spremembo izpodbijane zamudne sodbe. Sodišče druge stopnje je zato toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo sklep (2. točka 365. člena ZPP) in sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožnik ne glede na izid pritožbenega postopka ni upravičen do povračila svojih stroškov za odgovor na pritožbo, saj z njim ni ničesar prispeval k odločitvi o pritožbi (prvi odstavek 165. člena ZPP).