Jedro

Tožnik je tožbo zaradi motenja posesti, za katero ZPP v drugem odstavku 30. člena izrecno predpisuje, da se obravnava v postopku pred okrajnim sodiščem, vložil pred okrožnim sodiščem. To je ob predhodnem preizkusu spregledalo, da ni pristojno za sojenje, ter je odredilo vročitev tožbe v odgovor. Od tega trenutka dalje se okrožno sodišče sámo (tj. po uradni dolžnosti) ne more več izreči za stvarno nepristojno in zadeve odstopiti okrajnemu sodišču. Ker druga tožena stranka na tožbo ni odgovorila, bo moralo okrožno sodišče izdati zamudni sklep po določbah ZPP, ki urejajo motenje posesti. Za odločanje med tožnikom in prvo toženo stranko, ki je v odgovoru na tožbo ugovarjala stvarno pristojnost, pa je pristojno okrajno sodišče.

Izrek

I. Za odločanje o sporu med tožnikom in prvo toženo stranko je pristojno Okrajno sodišče v Škofji Loki.

II. Za odločanje o sporu med tožnikom in drugo toženo stranko je pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju je 3. 10. 2013 sklenilo, da ni pristojno za sojenje v tej pravdni zadevi. V obrazložitvi je zapisalo, da gre za spor zaradi opustitve/preprečevanja/motenja posesti, kar spada v pristojnost okrajnega sodišča, zato je zadevo nemudoma (zoper tak sklep ni mogoča pritožba – tretji odstavek 19. člen ZPP) poslalo Okrajnemu sodišču v Škofji Loki, ki je glede na podatke v spisu tudi krajevno pristojno za sojenje v tej zadevi.

2. Okrajno sodišče v Škofji Loki je po prejemu zadeve sprožilo spor o pristojnosti. V obrazložitvi navaja, da je Okrožno sodišče v Kranju tožbo vročalo v odgovor, odgovorila pa je zgolj prva tožena stranka. Ker sta prva in druga tožena stranka navadna sospornika, dejanja ali opustitve enega ne koristijo drugemu. Ker je v odgovoru na tožbo le prva tožena stranka podala ugovor stvarne pristojnosti, je odločitev Okrožnega sodišča v Kranju, da ni pristojno za sojenje glede druge tožene stranke, nepravilna. Navaja še, da je odločitev tudi sicer preuranjena, saj tožnik svoj zahtevek utemeljuje tudi na podlagi prepovedi vznemirjanja lastninske pravice, za odločanje o katerem je, upoštevajoč vrednost spornega predmeta 45.000,00 EUR, pristojnost ravno sodišče, ki se je izreklo za nepristojno. Predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani za sojenje v tej zadevi določi Okrožno sodišče v Kranju.

3. Za odločanje o sporu med tožnikom in prvo toženo stranko je pristojno Okrajno sodišče v Škofji Loki, za odločanje o sporu med tožnikom in drugo toženo stranko pa Okrožno sodišče v Kranju.

4. V Republiki Sloveniji je na podlagi drugega odstavka 99. in drugega odstavka 101. člena ZS civilno sodstvo organizirano tako, da na prvi stopnji v pravdnih zadevah sodijo okrajna in okrožna sodišča, ki med seboj niso v hierarhičnem razmerju. Za razmejitev pristojnosti med njimi sta odločilni merili vrednost spornega predmeta in pravni temelj spornega razmerja. Izhodišče razmejitve naj bi bilo, da okrajno sodišča sodijo v manj pomembnih in v pravnem pogledu manj zahtevnih sporih, okrožna sodišča pa so pristojna v zadevah, ki zahtevajo kompleksno poznavanje pravnih vprašanj in imajo za pravdne stranke večjo težo (1).

5. Sledeč zapisani logiki okrajna sodišča ne smejo soditi v zadevah iz pristojnosti okrožnega sodišča, ta pa bi, vajena odločanja v pomembnejših in zahtevnejših zadevah, načeloma lahko sodila tudi v zadevah iz pristojnosti okrajnega sodišča. Zaradi navedenega ZPP v drugem 19. členu predpisuje, da se lahko okrožno sodišče po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga ta lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave.

6. V obravnavani zadevi je tožnik tožbo zaradi motenja posesti, za katero ZPP v drugem odstavku 30. člena izrecno predpisuje, da se obravnava v postopku pred okrajnim sodiščem, vložil pred okrožnim sodiščem. To je ob predhodnem preizkusu spregledalo, da ni pristojno za sojenje, ter je odredilo vročitev tožbe v odgovor (2). Od tega trenutka dalje se okrožno sodišče sámo (tj. po uradni dolžnosti) ne more več izreči za stvarno nepristojno in zadeve odstopiti okrajnemu sodišču (3).

7. Okrajno sodišče v Škofji Loki, ki je sprožilo predmetni spor, pravilno opozarja, da je odgovor na tožbo vložila le prva tožena stranka, druga pa ne. Za slednjo torej Okrožno sodišče v Kranju ni imelo nikakršne zakonske podlage, da bi se izreklo za nepristojno, temveč bi moralo, če bi ravnalo pravilno, pred odstopom zadeve glede prve tožene stranke, ki je stvarno pristojnost sodišča tudi izrecno ugovarjala, v zvezi drugo toženo stranko izdati zamudni sklep (318. člen v zvezi s 424. členom ZPP). Tega namesto Okrožnega sodišča v Kranju, ki je ob predhodnem preizkusu tožbe spregledalo, da ni pristojno, in dejstva, da druga tožena stranka odgovora na tožbo, v katerem bi lahko ugovarjala stvarno pristojnost, ni vložila, Okrajno sodišče v Škofji Loki zaradi ustalitve pristojnosti ne more storiti. Za odločanje o spornem razmerju med tožnikom in drugo toženo stranko je torej pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

8. Neutemeljeno pa predlagatelj tega spora zavrača svojo pristojnost glede sojenja med tožnikom in prvo toženo stranko. Ta je v odgovoru na tožbo podala ugovor pristojnosti, zato se je Okrožno sodišče v Kranju glede nje pravilno izreklo za nepristojno, upoštevaje dejstvo, da gre za spor o motenju posesti, glede katerega so izrecno pristojna okrajna sodišča (prva alineja drugega odstavka 30. člena ZPP). Iz tožbe (označitve spora) in tožbenega zahtevka jasno izhaja, da tožnik uveljavlja varstvo pred motenjem posesti. To, da med navedbami govori tudi o pravici do posesti, kar je v motenjskih sporih pravno neupoštevno (426. člen ZPP), še ne pomeni, da uveljavlja lastninskopravno varstvo. Za odločanje o spornem razmerju med tožnikom in prvo toženo stranko je torej pristojno Okrajno sodišče v Škofji Loki.

9. Okrajno sodišče v Škofji Loki naj po prejemu tega sklepa, v skladu z določbami Sodnega reda, iz spisa fotokopira listine, ki se nanašajo na tožbeni zahtevek tožnika do druge tožene stranke, ter jih skupaj z izvodom tega sklepa odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Kranju (ki bo glede na podatke v spisu izdalo bodisi ugodilni bodisi zavrnilni zamudni sklep), sámo pa naj, upoštevaje določbo 425. člena ZPP, nemudoma pristopi k reševanju spora, za katerega je pristojno.

(1) Tako Betetto, N., v Komentarju ZPP, 1. knjiga, str. 30. (2) Zaradi te napake je bil prvi in drugi toženi stranki vročen tudi nepravilen poziv k odgovoru na tožbo, a to v njune pravice ne posega, saj razen tega, da jima je bil omogočen daljši rok za odgovor (30 namesto 8), drugih razlik ni.

(3) Tako Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu z dne 23. 1. 2003, opr. št. R 4/2003.