Jedro

Tudi če je subjekt vpisa prepričan in ima (enostranske) dokazne listine, da nima premoženja ter da ni dejanske potrebe po varovanju upnikov, ne more skrajševati kogentnega zakonskega roka, ki je namenjen varstvu upnikov.

Na spoštovanje tega roka mora zlasti paziti sodišče, ko od likvidacijskega upravitelja sprejme poročilo o poteku likvidacijskega postopka in sklep skupščine (ustanoviteljice) o razdelitvi premoženja ter izjavo, da je vse premoženje razdeljeno s sklepom o razdelitvi. Preden rok poteče, sodišče ne more izbrisati družbe iz registra1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog predlagatelja za splošni izbris subjekta vpisa. Ugotovilo je, da je bil s sklepom z dne 15. 1. 2020 v sodni register vpisan začetek postopka redne likvidacije. Ker šestmesečni rok od vpisa še ni potekel, je predlog za dokončni izbris zavoda iz sodnega registra po postopku redne likvidacije preuranjen.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo predlagatelj - subjekt vpisa iz razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) ter 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg).V pritožbi navaja, da sodišče ni upoštevalo, da v postopku likvidacije zavoda ne bo prišlo do delitve premoženja zavoda ustanoviteljev, saj zavod ob koncu likvidacijskega postopka nima premoženja. Slednje je razvidno iz predloženega poročila o likvidaciji z dne 28. 5. 2020, kot tudi iz sklepa o potrditvi poročila in razdelitvi premoženja z dne 28. 5. 2020. Ker premoženja zavoda, ki bi se po končanem postopku lahko prenesel na ustanovitelja ni, uporaba 421. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) ne pride v poštev. Namen določb, kot ugotavlja sodišče, je, da se premoženje ne prenese na ustanovitelja zaradi varstva upnikov. Če premoženja ni, je logično, da varstva ne more biti. Zato v tem primeru rok šestih mesecev ne pride v poštev, saj tudi po poteku tega roka premoženje ne bo prešlo na ustanovitelja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo pravno pomembna dejstva: da je bil s sklepom z dne 15. 1. 2020 v sodni register vpisan začetek postopka redne likvidacije (1. faza) in da ob vložitvi predloga za dokončni izbris zavoda še ni potekel 6 mesečni rok od objave sklepa. Teh ugotovitev predlagatelj ne izpodbija. V pritožbi neutemeljeno navaja, da zato, ker subjekt vpisa ob koncu likvidacijskega premoženja nima premoženja in ne bo prišlo do njegove delitve ustanoviteljici, ne pride v poštev 421. člen ZGD-1 o varstvu upnikov. Ta določa, da premoženja ni mogoče razdeliti med delničarje, dokler ne preteče šest mesecev od zadnje objave po 405. členu tega zakona. Likvidacijski upravitelj mora zagotoviti ustrezno zavarovanje za poplačilo terjatev, ki še niso dospele, in znanih terjatev, ki jih upnik ni prijavil. Tudi če je subjekt vpisa prepričan in ima (enostranske) dokazne listine, da nima premoženja ter da ni dejanske potrebe po varovanju upnikov, ne more skrajševati kogentnega zakonskega roka, ki je namenjen varstvu upnikov. V tem roku bi si lahko tudi ustanoviteljica premislila in nadaljevala z dejavnostjo zavoda v skladu s 422. členom ZGD-1, tako da je šestmesečna zapora tudi njej v korist. Pravna narava omenjene določbe 421. člena ZGD-1 je splošna zakonska prepoved izplačila (pa četudi tega izplačila dejansko ne bo), določena oblika moratorija, v katerem zakon ne pozna izjeme. Tudi če bi bila likvidacija opravljena prej, morajo delničarji (ustanoviteljica) čakati šest mesecev na razdelitev premoženja. Tudi če bi bil likvidacijski postopek končan prej kot v šestih mesecih in bi skupščina (ustanoviteljica) sprejela sklep o razdelitvi, pred potekom šestmesečnega roka od zadnje objave sklepa o likvidaciji premoženja ne bi bilo mogoče razdeliti. Na spoštovanje tega roka mora zlasti paziti sodišče, ko od likvidacijskega upravitelja sprejme poročilo o poteku likvidacijskega postopka in sklep skupščine (ustanoviteljice) o razdelitvi premoženja ter izjavo, da je vse premoženje razdeljeno s sklepom o razdelitvi. Ob predlogu izbrisa družbe iz registra sodišče lahko preizkuša ali je premoženje bilo razdeljeno v skladu s šestmesečnim rokom. Preden rok poteče, sodišče ne more izbrisati družbe iz registra1. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo predlog predlagatelja za izbris subjekta vpisa pred potekom zakonskega roka.

5. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP ter 19. členom ZSReg). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 37. členom ZNP ter 19. členom ZSReg zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Š. Ivanjko v ZGD-1 s komentarjem, 2. knjiga, stran 796, 797, D. Novak Krajšek, Zavodi in posebnosti nekaterih drugih pravnih oseb, ki se vpisujejo v sodni register, Pravosodni bilten 2/2014 stran 287.