Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravnomočno končan sodni postopek o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine je podlaga za odločitev v predmetnem socialnem sporu o upravičenosti vračila preplačila delne invalidske pokojnine. Iz pravnomočno končanega socialnega spora izhaja, da je bila tožnici v spornem obdobju neupravičeno izplačana delna invalidska pokojnina, zato mora neupravičeno izplačan znesek vrniti.
Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 3. 1. 2012 in št. ... z dne 9. 3. 2012 in ugotovitev, da dajatev delne invalidske pokojnine v obdobju od 1. 7. 2011 do 31. 8. 2011 ni bila preveč plačana. Hkrati je sklenilo, da se zavrne predlog tožnice, da se postopek v tem sporu prekine do zaključka spora, ki se vodi pod opr. št. V Ps 3115/2011. Odločilo je še, da se zavrže tožba v delu, v katerem tožnica zahteva, da sodišče ugotovi, da je upravičena do dejanske ustrezne premestitve na drugo ustrezno delovno mesto in delo z omejitvami pri delodajalcu, oziroma v državni upravi, zaradi invalidnosti, izven delovnega mesta v nazivu svetovalka A. na podlagi izvršljive pravnomočne odločbe ZPIZ-a z dne 27. 11. 2009 ter dejanskega priznanja in izplačevanja delne invalidske pokojnine od 19. 2. 2009 dalje. Odločilo je tudi, da stroški zastopanja tožnice bremenijo proračun RS.
Zoper sodbo in sklep je tožnica po pooblaščenem odvetniku vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom na spremembo v smeri ugoditve celotnemu tožbenemu zahtevku in naložitev toženi stranki povračila stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Meni, da ji pripada pravica do delne invalidske pokojnine, in da ji tožena stranka ni utemeljeno naložila vrnitve preplačila. Delodajalec ji je namreč nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi, kar je bilo ugotovljeno v pravnomočno končanem delovnem sporu pod opr. št. I Pd 1068/2011. Delodajalcu je bilo naloženo, da jo je dolžan pozvati nazaj na delo. Ker ji je bila pravica do delne invalidske pokojnine odvzeta neupravičeno, do preplačila ni prišlo.
Laično pritožbo je vložila tudi tožnica sama. Iz nepregledne množice navedb je mogoče povzeti, da meni, da ni pravne podlage za ustavitev izplačila delne invalidske pokojnine. Sklicuje se na pravnomočno in izvršljivo sodbo v delovnem sporu opr. št. I Pd 1068/2011 z dne 2. 4. 2014 iz katere izhaja, da je še vedno v delovnem razmerju pri delodajalcu z vsemi pravicami, ki ji gredo na podlagi delovnega razmerja. Sklicuje se tudi na odločbo tožene stranke št. ... z dne 1. 8. 2014, s katero je bilo ugotovljeno, da ima lastnost zavarovanke iz naslova delovnega razmerja pri B., v obdobju od 1. 6. 2011 do 8. 6. 2014. Uveljavlja kršitev postopka, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo pravočasno predloženih pisnih dokazov v njeno korist. Prvostopenjsko sodišče je tudi neutemeljeno zavrnilo njen predlog za prekinitev postopka do zaključka spora, ki se vodi pod opr. št. V Ps 3115/2011. Predlog je namreč podala pravočasno. V obsežni dopolnitvi pritožbe ponavlja svoje naziranje, da je pravnomočna rešitev delovnega spora pomembno vplivala na odločitev v predmetnem socialnem sporu. Vztraja, da bi v obravnavani zadevi bilo potrebno prekiniti postopek do rešitve delovnega spora v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Navedeni delovni spor je namreč predstavljal predhodno vprašanje za konkretni spor. Poudarja, da je hotela uveljavljati nova dejstva in dokaze na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločitev, vendar je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo njen predlog za prekinitev postopka. Meni, da so podani razlogi za obnovo postopka.
Pritožba ni utemeljena.
Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004; v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 9. 3. 2012, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba, vložena zoper odločbo št. ... z dne 3. 1. 2012. S slednjo je bilo na podlagi odločbe z dne 23. 8. 2011 ugotovljeno, da je delna invalidska pokojnina v obdobju od 1. 7. 2011 do 31. 8. 2011 preveč izplačana, in sicer v znesku 495,80 EUR. V obravnavani zadevi gre za spor o upravičenosti vračila preplačila delne invalidske pokojnine.
Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/999 s spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ-1). V skladu s 159. členom ZPIZ-1 se delna invalidska pokojnina izplačuje zavarovancu od pričetka dela s skrajšanim delovnim časom, dokler opravlja delo, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti. V 275. členu ZPIZ-1 določa, da mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan znesek, do katerega ni imela pravice, vrniti prejeti znesek v skladu z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih.
Iz listin v upravnem spisu izhaja, da je bilo tožnici kot delovnemu invalidu III. kategorije z odločbo št. ... z dne 23. 8. 2011 ustavljeno izplačevanje delne invalidske pokojnine z dnem 30. 6. 2011 zaradi prenehanja delovnega razmerja. Sodni spor o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine opr. št. V Ps 3115/2011 je pravnomočno zaključen, in sicer je bil tožničin tožbeni zahtevek na odpravo odločb in na ugotovitev, da je tožena stranka dolžna izplačevati tožnici delno invalidsko pokojnino tudi od 30. 6. 2011 dalje, zavrnjen.
Že prvostopenjsko sodišče pravilno pojasnjuje, da je pravnomočno končan sodni postopek o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine podlaga za odločitev v predmetnem socialnem sporu. Iz navedenega spora je namreč jasno razvidno, da je bila tožnici neupravičeno izplačana delna invalidska pokojnina v obdobju od 1. 7. 2011 do 31. 8. 2011 v znesku 495,80 EUR, ter da je potrebno neupravičeno izplačan znesek vrniti.
Pritožba se neutemeljeno sklicuje na sodbo delovnega sodišča opr. št. I Pd 1068/2011, kjer je bilo ugotovljeno, da je bila pogodba o zaposlitvi tožnici nezakonito odpovedana. Za pravilno rešitev predmetnega spora o upravičenosti vračila preplačila delne invalidske pokojnine je ključno že, da je spor o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine pravnomočno končan. V pravnomočna pravna razmerja, pa ni mogoče posegati z rednimi pravimi sredstvi. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom, kar določa že 158. člen Ustave RS. Prav tako pa je v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZUP), ki se je uporabljal v skladu z 249. členom ZPIZ-1, v pravnomočno urejena pravna razmerja dopustno posegati le v taksativno naštetih primerih in iz razlogov, ki so določeni za posamezno izredno pravno sredstvo. ZUP namreč v 4. odstavku 225. člena izrecno določa, da je mogoče pravnomočno odločbo odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom. V kolikor tožnica meni, da so podani razlogi za obnovo upravnega postopka, bi jo morala uveljaviti v upravnem postopku.
Zmotno je nadalje tudi pritožbeno naziranje, da je vprašanje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi predhodno vprašanje, in da bi moralo sodišče prve stopnje v tem socialnem sporu postopek prekiniti do pravnomočne rešitve delovnega spora o domnevno nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V skladu s 1. točko 1. odstavka 206. člena ZPP lahko sodišče odredi prekinitev postopka med drugim v primeru če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja. Za predhodno vprašanje gre, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojni organ (13. člen ZPP). Za takšno dejansko procesno stanje pa v predmetni zadevi ne gre, kajti, kot je bilo že obrazloženo, je za odločitev v predmetni zadevi odločilna pravnomočna odločba o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine.
Prav tako je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe v delu, v katerem tožnica zahteva, da sodišče ugotovi, da je upravičena do dejanske ustrezne premestitve na drugo ustrezno delovno mesto in delo z omejitvami pri delodajalcu, oziroma v državni upravi, zaradi invalidnosti, izven delovnega mesta v nazivu svetovalka A. na podlagi izvršljive pravnomočne odločbe ZPIZ-a z dne 27. 11. 2009 ter dejanskega priznanja in izplačevanja delne invalidske pokojnine od 19. 2. 2009 dalje. Predmet obravnavanega socialnega spora sta zgolj odločbi tožene stranke št. ... z dne 9. 3. 2012 in št. ... z dne 3. 1. 2012, s katerima je bilo ugotovljeno, da je delna invalidska pokojnina v obdobju od 1. 7. 2011 do 31. 8. 2011 preveč izplačana. Izvršitev obveznosti iz odločbe z dne 27. 11. 2009 ne more biti predmet tega socialnega spora Ker ostale pritožbene navedbe za odločitev v obravnavanem socialnem sporu niso odločilnega pomena, prav tako pa tožnica ne navaja nobenih drugih pravno upoštevnih dejstev, s katerimi bi lahko omajala izpodbijano sodbo in sklep, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena in 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.