Jedro

Otroški je dodatek prejemek, ki je izvzet iz stečajne mase. Zato ne sodi v osnovo za izračun zneska prejemkov, ki po prvem odstavku 393. člena ZFPPIPP spadajo v stečajno maso, saj se po navedeni določbi pri izdaji sklepa o izterjavi stalnih prejemkov stečajnega dolžnika upoštevajo le tisti stalni prejemki, ki spadajo v stečajno maso.

Da je znesek prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev iz drugega ali tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP lahko spadali v stečajno maso, okoliščina, ki lahko vpliva na določitev dolžine preizkusnega obdobja, potrjuje določba osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem drugem odstavku izreka delno spremeni tako, da se določi preizkusno obdobje 2 (dveh) let od začetka postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 9. 8. 2018. V preostalem delu se pritožba zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek odpusta obveznosti stečajne dolžnice (prvi odstavek izreka) in določilo preizkusno obdobje treh let in šestih mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 9. februarja 2020 (drugi odstavek izreka).

2. Dolžnica je zoper drugi odstavek izreka izpodbijanega sklepa, v katerem je sodišče določilo preizkusno obdobje treh let in šestih mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti, pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da določi preizkusno obdobje šestih mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti, podrejeno pa, da sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upravitelj predlagal, da sodišče dolžnici določi preizkusno obdobje petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Svoj predlog je utemeljil z navedbo, da je stečajna dolžnica stara 38 let, da je zaposlena v javnem sektorju, kjer so plače in delovna mesta stabilna, da prejema plačo in druge prejemke iz delovnega razmerja v mesečni višini približno 975,00 EUR, da naj bi enkrat letno prejela regres v višini približno 470,00 EUR, da nima zdravstvenih težav, da je poročena in živi z družino (s partnerjem in dvema hčerkama v najetem, urejenem trisobnem stanovanju), da znaša najemnina za stanovanje 300,00 EUR mesečno, stroški stanovanja 190,00 EUR mesečno oziroma poleti 150,00 EUR mesečno in stroški za šolsko prehrano hčerk 75,00 EUR mesečno ter da bi po izračunu upravitelja stečajna dolžnica lahko v stečajno maso prispevala vsak mesec približno 122,00 EUR in enkrat letno še približno 470,00 EUR (regres), da je doslej upniku mesečno plačevala približno 300,00 EUR, da ima ena izmed hčerk Chronovo bolezen, a ne potrebuje posebne diete, da je dolžničin partner, ki je zaposlen in prejema plačo v višini približno 600,00 EUR, v postopku osebnega stečaja ter da višina dolžničinih dolgov po njenih navedbah znaša približno 72.683,64 EUR brez obresti. Sodišče prve stopnje je upoštevaje navedeno ter razloge za dolžničino insolventnost določilo preizkusno obdobje v dolžini treh let in šestih mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti.

5. Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da upravitelj pri izračunu zneska, ki bi ga dolžnica vsak mesec lahko prispevala v stečajno maso (122,00 EUR mesečno) ni upošteval, da je otroški dodatek prejemek, ki je v skladu z 2. točko drugega odstavka 389. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) izvzet iz stečajne mase. Zato ne sodi v osnovo za izračun zneska prejemkov, ki po prvem odstavku 393. člena ZFPPIPP spadajo v stečajno maso, saj se po navedeni določbi pri izdaji sklepa o izterjavi stalnih prejemkov stečajnega dolžnika upoštevajo le tisti stalni prejemki, ki spadajo v stečajno maso. Poleg tega je potrebno upoštevati, da del prejemkov dolžnice iz delovnega razmerja predstavljajo tudi potni stroški, iz česar sledi, da v kolikor so le-ti nujno potrebni, da dolžnica lahko opravlja svoje delo, povračilo le-teh lahko zahteva iz stečajne mase, kot plačilo stroškov stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP, v skladu z zakonskimi pogoji. Upoštevaje navedeno bo znesek prejemkov, ki bodo spadali v stečajno maso (regres), neznaten. Iz spisovnih podatkih pa tudi ne izhaja, da bi bila stečajna dolžnica v naslednjih dveh letih zmožna pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih je prejemala v času odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti, ali pridobiti premoženje večje vrednosti.

6. Da je znesek prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev iz drugega ali tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP lahko spadali v stečajno maso, okoliščina, ki lahko vpliva na določitev dolžine preizkusnega obdobja, potrjuje določba osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP, po kateri sodišče lahko ne glede na peti odstavek 400. člena ZFPPIPP (ki določa, da preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti) na predlog upravitelja določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šestih mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti, če stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev iz drugega in tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP spadali v stečajno maso, ali če je znesek teh prejemkov neznaten, in če ni izgledov, da bi bil stečajni dolžnik v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih prejema v času odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti, ali pridobiti premoženje večje vrednosti. Sodišče torej lahko določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šestih mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti, vendar le na predlog upravitelja. V danem primeru upravitelj takšnega predloga ni podal. Zato dolžnici ni mogoče določiti preizkusnega obdobja, krajšega od dveh let od začetka postopka odpusta obveznosti. Po presoji pritožbenega sodišča pa je, upoštevaje okoliščine danega primera, ki jih je upoštevalo že sodišče prve stopnje in zgoraj izpostavljena dejstva (da je otroški dodatek izvzet iz stečajne mase; da del prejemkov iz delovnega razmerja predstavlja znesek povračila potnih stroškov dolžnice), ki jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo, primerno preizkusno obdobje, ki se določi dolžnici, obdobje dveh let od začetka postopka odpusta obveznosti.

7. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem drugem odstavku izreka delno spremenilo tako, da je določilo preizkusno obdobje dveh let od začetka postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 9. 8. 2018 (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).