Jedro

Postopek na predlog za izdajo začasne odredbe je sumaren in hiter ter se v njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, kar pa ne pomeni, da je dokazovanje omejeno le na tiste dokaze, ki jih je mogoče izvesti zunaj naroka. Zato zaslišanje načeloma ni izključeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Piranu v sporu zaradi motenja posesti zavrnilo predlog tožnika za izdajo začasne odredbe, s katero bi toženki naložilo, da vzpostavi prejšnjo stanje tako, da odstrani skladovnico drv ter katero koli drugo stvar, ki bi ovirala dovozno pot, ki vodi do tožnikove nepremičnine in odredilo, da toženka v času veljavnosti začasne odredbe ne sme storiti ali spremeniti ničesar, kar bi tožeči stranki onemogočilo nemoteno uporabo dovozne poti ter za primer kršitve začasne odredbe določilo denarno kazen v znesku 1.000 EUR. Iz razlogov sklepa izhaja, da tožeča stranka ni verjetno izkazala svoje terjatve (ni izkazala motilnega ravnanja).

Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga spremembo sklepa, tako da se predlogu ugodi. Navaja, da je v svojem predlogu navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo predlog. Dejstva je okrepil z dvema dokazoma in sicer zapiskom JP O. P. in potrdilom o prijavi na policiji. Na vsebino slednjega tožnik ne more vplivati, iz zapiska „Okolja“ pa je situacija jasno razvidna. Oba sklepa dokazujeta, da je do motenja prišlo. Če je sodišče imelo še dvome, bi lahko na hitro razpisalo narok in sumarno izvedlo kakšen dokaz. V predlogu so kot verjetni izkazani tudi drugi pogoji za izdajo začasne odredbe.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotavlja, da mora v postopku zavarovanja z začasno odredbo tožeča stranka izkazati vsa pravno relevantna dejstva že v samem predlogu za izdajo začasne odredbe, vendar je zmotno štelo, da pravno relevantna dejstva v obravnavani zadevi niso izkazana. Tožnik je namreč navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo zahtevek zaradi motenja posesti in za ta dejstva predlagal tudi izvedbo dokazov. Gre za fazo postopka, ko sodišče razpolaga samo z navedbami in dokaznimi predlogi predlagatelja. Postopek na predlog za izdajo začasne odredbe je sumaren in hiter ter se v njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, kar pa ne pomeni, da je dokazovanje omejeno le na tiste dokaze, ki jih je mogoče izvesti zunaj naroka. Zato zaslišanje načeloma ni izključeno. V obravnavani zadevi pa je predlagatelj kot dokaz predložil „zapis“ JP O.., iz katerega izhaja, da jim je tožnik 11.5.2009 sporočil, da mu je lastnik zemljišča s parc.št. 1 onemogočil dostop po obstoječi cesti do stanovanjske stavbe tako, da je cesto blokiral s skladovnico drv. Glede na fazo postopka (odločanje o predlogu, pred vzpostavitvijo kontradiktornosti) je po mnenju pritožbenega sodišča tudi brez zaslišanja predlagatelja več razlogov, ki govorijo v prid trditvam tožnika kot tistih, ki bi govorili proti. Predlagatelj je torej za to fazo postopka izkazal z zadostno stopnjo verjetnosti, da je prišlo do motilnega ravnanja. Ker se sodišče prve stopnje z ostalimi predpostavkami za izdajo začasne odredbe ni ukvarjalo in ker ima tožena stranka pravico do ugovora (in s tem do kontradiktornosti postopka), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). V ponovljenem postopku se bo moralo opredeliti še do ostalih pogojev za izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče še pripominja, da gre za pravdni postopek zaradi motenja posesti, ki je že sam po sebi hiter. Sodišče prve stopnje naj zato presodi, ali je smiselno najprej odločati o začasni odredbi ali pa bi bilo morda bolj ekonomično, da izvede predlagane dokaze in hkrati z odločanjem o začasni odredbi tudi odloči o tožbenem zahtevku.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.