Jedro

Tožnik predloga za obnovo postopka oz. revizijo zoper pravnomočni sklep ni vložil po pooblaščenem odvetniku. Zato je sodišče prve stopnje obe uveljavljani izredni pravni sredstvi kot nedovoljeni zakonito zavrglo (91. člen ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za obnovo postopka, pravnomočno končanega s sklepom opr. št. XII Ps 609/2012 z dne 10. 10. 2013 o zavrženju tožbe (I. točka izreka). Hkrati je zavrglo tudi predlog za obnovo postopka zoper sklep opr. št. XII Ps 609/2012 z dne 23. 3. 2012 o odrejenem prevodu v slovenski jezik in zoper sklep iste opr. št. z dne 9. 11. 2012 o odrejeni dopolnitvi tožbe (II. točka izreka). Nadalje je zavrglo še predlog za obnovo postopka zoper upravno odločbo št. ... z dne 30. 1. 2014 (III. točka izreka) ter podrejeno uveljavljano revizijo (IV. točka izreka).

Procesni sklep je izdan z utemeljitvijo, da lahko stranka izredna pravna sredstva uveljavlja le po pooblaščencu, ki je odvetnik, in da uveljavljana obnova postopka v zvezi s prvostopenjskim posamičnim upravnim aktom v sodnem postopku sploh ni dopustna.

Zoper navedeni sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo, smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve procesnega prava.

Navaja, da na obravnavi 10. 10. 2013, na kateri je bil prisoten tudi pooblaščeni odvetnik, zaradi zdravstvenega stanja ni nič slišal niti razumel vprašanj, in da naj bi ga sodišče prisililo k podpisu zapisnika, ki ga ni mogel prebrati. Sodišču naj bi bilo znano, da je nevropsihiatrični bolnik, zato je sklep o zavrženju tožbe, izdan na obravnavi 11. 10. 2013, potrebno razveljaviti. Pri reševanju konkretne zadeve naj bi šlo za diskriminatorno obravnavanje v nasprotju s Konvencijo o človekovih pravicah in Ustavo RS.

Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Iz listin sodnega spisa izhaja, da je bila 15. 3. 2012 vložena tožba zoper prvostopenjski posamični upravni akt o zavrnitvi pravice do invalidske pokojnine. Po opravljeni glavni obravnavi 10. 10. 2013, na kateri je bil prisoten tožnik in pooblaščeni odvetnik je bila tožba ob uporabi 75. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju ZDSS-1) dejansko zavržena. Ugotovljeno je, da je bilo sodno varstvo pravic uveljavljano zoper prvostopenjski posamični upravni akt, po izdaji drugostopenjskega pa tožba ni bila razširjena, zato vsebinsko sojenje ni dopustno. Procesni sklep o zavrženju tožbe opr. št. II Ps 609/2012 z dne 10. 10. 2013 je 30. 11. 2013 postal pravnomočen.

Iz listin sodnega spisa nadalje izhaja, da je tožnik zatem na Vrhovno sodišče RS vložil predlog za obnovo postopka oz. revizijo v zvezi s pravnomočnim sklepom o zavrženju tožbe, citiranim v prejšnjem odstavku te obrazložitve ter dodatno še zoper procesna sklepa z dne 23. 3. 2012 o odrejenem prevodu vloge v slovenski jezik oz. z dne 9. 11. 2012 o zahtevani dopolnitvi tožbe ter celo zoper prvostopenjski posamični upravni akt Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 30. 1. 2014. Uveljavljani izredni pravni sredstvi, torej predlog za obnovo postopka in revizijo, pa je sodišče prve stopnje iz formalnopravnih razlogov tudi po oceni pritožbenega sodišča, zakonito zavrglo.

Po tretjem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP) namreč lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, med katera nedvomno sodita tako obnova postopka kot revizija, pravdna dejanja opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Stranka sama tovrstnih procesnih dejanj ne more uspešno opraviti, ker nima predpisane postulacijske sposobnosti. Glede na to, da predloga za obnovo postopka oz. revizijo zoper pravnomočni sklep z dne 10. 10. 2013 tožnik ni vložil po pooblaščenem odvetniku, je sodišče prve stopnje obe uveljavljani izredni pravni sredstvi kot nedovoljeni ob pravilni uporabi 91. člena ZPP v I. in IV. točki izreka izpodbijanega sklepa, zakonito zavrglo.

Pravilna in zakonita je nadalje tudi odločitev v II. točki izreka izpodbijanega sklepa o zavrženju predloga za obnovo postopka, vložena zoper procesna sklepa z dne 23. 3. 2012 o popravi vloge oz. z dne 9. 11. 2012 o dopolnitvi tožbe. Izredno pravno sredstvo zoper procesne sklepe sodišča, ki po naravi niso takšni, da bi se z njimi sodni postopek zaključil, namreč sploh ni dopustno, kot pravilno razloguje že sodišče prve stopnje.

Končno izrednega pravnega sredstva, bodisi obnove sodnega postopka ali revizije, ni dopustno uveljavljati zoper prvostopenjski posamični upravni akt z dne 30. 1. 2014. Zoper prvostopenjske posamične upravne akte namreč ni dovoljeno niti sodno varstvo pravic, saj je vsebinsko sojenje dopustno le, če je tožba vložena zoper drugostopenjsko odločbo nosilca zavarovanja, kaj šele da bi bilo v sodnem postopku mogoče uspešno uveljavljati obnovo postopka, končanega s prvostopenjsko upravno odločbo. Uveljavljani izredni pravni sredstvi sta tako s III. oz. IV. tč. izreka izpodbijanega sklepa tudi v tem obsegu zakonito zavrženi.

Pritožnikove navedbe o domnevnih procesnih kršitvah, do katerih naj bi prišlo v pravnomočno končanem postopku o zavrženju tožbe, ker naj ob zaslišanju in podpisovanju zapisnika iz zdravstvenih razlogov ne bi bil priseben, da naj ne bi razumel jezika, v katerem je potekala obravnava in nekatere druge, za pritožbeno rešitev obravnavane zadeve pravno sploh niso relevantne, saj ne pogojujejo drugačne odločitve od izpodbijane. Utemeljenost tovrstnih očitkov bi bilo namreč mogoče obravnavati v rednem pritožbenem postopku, ali če bi bile v tem postopku izpolnjene formalne predpostavke za vsebinsko reševanje obeh uveljavljanih izrednih pravnih sredstev. Torej, če bi bil predlog za obnovo postopka ali revizija vložena v skladu s tretjim odstavkom 86. člena ZPP po pooblaščenem odvetniku. Ker v predmetni zadevi zagotovo ni podano takšno dejansko procesno stanje, so morale brezuspešne ostati tudi navedbe o domnevnem diskriminatornem obravnavanju, kršitvah Konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah in Ustave RS.

Glede na obrazloženo je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrditi sklep sodišča prve stopnje.

Sicer pa sodišče na koncu le še pojasnjuje, da lahko tožnik kljub pravnomočno zavrženi tožbi in zavrženih izrednih pravnih sredstvih, ponovno uveljavlja pravico do invalidske pokojnine, tako da vloži novo zahtevo bodisi pri srbskem ali slovenskem nosilcu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. To še zlasti, ker je invalidska komisija II. stopnje dne 21. 8. 2013 (listovna št. 28 in 29 v sodnem spisu) ocenila, da je pri njem od 23. 3. 2011 zaradi posledic bolezni podana I. kategorija invalidnosti, ker več ni zmožen opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela.