Jedro

Predlagatelj izkazuje relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka storjeno pred sodiščem prve stopnje, ki pa jo je saniralo že sodišče druge stopnje. Predlog zato ni utemeljen.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, saj je ugotovilo, da je toženec prevzete obveznosti po pogodbi o preužitku izpolnjeval. Odločilo je tudi o stroških postopka. Po predlogu tožeče stranke je sodišče prve stopnje izven naroka izdalo še dopolnilno sodbo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožečih strank zavrnilo, sodbo ter dopolnilno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo ter spremenilo I. točko izreka sodbe.

3. Prva tožnica zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga predlog za dopustitev revizije, saj gre v tej zadevi za vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni. To bi moralo zavzeti stališče o tem, ali je mogoče šteti, da je sodišče odločilo o postavljenem tožbenem zahtevku, če o njem ni odločeno v izreku sodbe. Stališče sodišča druge stopnje je, da zadostuje, da odločitev o podrejenem zahtevku izhaja iz obrazložitve sodbe. Dejstvo, da sodišče prve stopnje modifikacije zahtevka ni upoštevalo ter o postavljenem podrejenem zahtevku ni odločilo v izreku sodbe, po prepričanju sodišča druge stopnje ne vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe. Tožeči stranki sta glede na pavšalnost obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje prepričani, da sodišče sploh ni odgovorilo na njune pritožbene očitke, s čimer je kršilo pravice iz 22., 23. ter 25. člena Ustave Republike Slovenije (URS). V predlogu nadalje izpodbija še dejanske ugotovitve sodišč, da toženec pokojniku prevzetih obveznosti ni izpolnjeval, da ga je le finančno izkoriščal ter mu z grožnjami prepovedoval stike s hčerama.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Predlagatelj je s pripravljalno vlogo modificiral zahtevek tako, da je poleg primarnega zahtevka od tedaj uveljavljal tudi podrejeni zahtevek. Zahtevka sta bila v točkah 1 (razveza pogodbe) ter 3 (stroški postopka) identična. Razlikovala sta se le v točki 2, ki se nanaša na izvedbo zemljiškoknjižnega vpisa. Sodišče prve stopnje je vlogo, s katero je tožnik zahtevek modificiral, založilo, zato je (naknadno) po opozorilu tožnika o tem zahtevku izdalo dopolnilno sodbo. Kršitev, do katere je prišlo v postopku na prvi stopnji, je predstavljala relativno kršitev pravdnega postopka, ki pa je bila pravilno ugotovljena ter sanirana z izpodbijano sodbo, s katero je sodišče druge stopnje poseglo tudi v izrek sodbe sodišča prve stopnje.

6. V postopku odločanja o predlogu za dopustitev revizije je Vrhovno sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje, zato revizije oziroma predloga za dopustitev revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločilo, da pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zaradi česar je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).