Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Okoliščina, kdaj in ali sploh je pisanje tožena stranka dejansko (fizično) prejela, z vidika ZPP niti ni pomembna. Zato namreč govorimo o zakonski fikciji vročitve.
Stranka, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks, mora svoje premoženjsko stanje izkazati z izjavo, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1, kot je veljal v času podaje taksnega predloga). Če taka izjava na predpisanem obrazcu ni predložena ali če niso priložene potrebne priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1). S sklepom z dne 14. 3. 2017 je bila tožena stranka zato utemeljeno pozvana, da izjavo z zahtevanimi podatki poda. Ker tega niti po pozivu sodišča ni storila, je ostal njen predlog nepopoln in kot tak nesposoben za obravnavo. Zato je odločitev o zavrženju predloga tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse pravilna (prim. peti odstavek 108. člena ZPP).
Ob pomanjkanju izjave o premoženjskem stanju sodišče ni bilo dolžno samo opravljati uradnih poizvedb.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep z dne 11. aprila 2017. 2. Proti temu sklepu se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter "izpodbijani sklep v celoti razveljavi".
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka 9. 9. 2016 vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje je toženo stranko s sklepom z dne 14. 3. 2017 (r. št. 46) na podlagi 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) pozvalo, naj v roku 8 dni predlog dopolni tako, da sodišču predloži še pisno izjavo o premoženjskem stanju. Ta sklep je bil toženi stranki vročen s fikcijo dne 31. 3. 2017, skladno s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožena stranka predloga za oprostitev plačila sodne takse v postavljenem roku ni dopolnila. Zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11. 4. 2017 (r. št. 47), ki ga je izdal strokovno sodelavec, na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP zavrglo. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke zoper ta sklep zavrnilo (prim. četrti in peti odstavek 53.a člena Zakona o sodiščih).
5. Pritožnik ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da tožena stranka pozivnega sklepa z dne 14. 3. 2017 ni prejela. V spisu je k r. št. 46 pripeta vročilnica o vročitvi tega sklepa toženi stranki. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prim. prvi odstavek 224. člena ZPP). Iz nje izhaja, da je bil 16. 3. 2017 opravljen poskus vročitve sklepa z dne 14. 3. 2017 toženi stranki, sporočilo o poskusu vročitve pa je bilo puščeno v njenem hišnem predalčniku. Tožena stranka sklepa v naslednjih 15 dneh ni dvignila. Sklep je bil nato 3. 4. 2017 puščen v njenem hišnem predalčniku. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, odkar je bilo puščeno obvestilo o tem, da lahko stranka dvigne pisanje na pošti, se šteje, da je vročitev opravljena s potekom tega roka (četrti odstavek 142. člena ZPP). Vročitev sklepa toženi stranki je bila torej pravilno opravljena s fikcijo 31. 3. 2017. Okoliščina, kdaj in ali sploh je pisanje tožena stranka dejansko (fizično) prejela, tako z vidika ZPP niti ni pomembna. Zato namreč govorimo o zakonski fikciji vročitve.1
6. Stranka, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks, mora svoje premoženjsko stanje izkazati z izjavo, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1, kot je veljal v času podaje taksnega predloga). Podatki, ki jih mora izjava vsebovati, so predpisani v tretjem odstavku 12. člena ZST-1. Če taka izjava na predpisanem obrazcu ni predložena ali če niso priložene potrebne priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1). S sklepom z dne 14. 3. 2017 je bila tožena stranka zato utemeljeno pozvana, da izjavo z zahtevanimi podatki poda. Ker tega niti po pozivu sodišča ni storila, je ostal njen predlog nepopoln in kot tak nesposoben za obravnavo. Zato je odločitev o zavrženju predloga tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse pravilna (prim. peti odstavek 108. člena ZPP).
7. Ker tožena stranka torej zahtevanih podatkov ni posredovala, sodišče njenega premoženjskega stanja ni moglo preveriti, to je predloga vsebinsko preizkusiti. Drugačne odločitve pritožnik ne more doseči niti s sklicevanjem na dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti pridobi podatke o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca pri drugem državnem organu in do katerih ima brezplačen elektronski dostop. Le če se sodišču pojavi dvom v resničnost navedb v že predloženi izjavi o premoženjskem stanju (četrti odstavek 12. člena ZST-1), samo opravi uradne poizvedbe v dostopnih javnih evidencah (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Ob pomanjkanju izjave o premoženjskem stanju pa sodišče ni bilo dolžno samo opravljati uradnih poizvedb.
8. Pritožnik uveljavlja tudi razloge, s katerimi je tožena stranka utemeljevala predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Ker pa ti razlogi za odločitev o obravnavani pritožbi niso relevantni, se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).
9. Podana ni niti očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. Pritožnik navaja, da iz obrazložitve ni razvidno, kdaj in kako je tožeča stranka, ki je v stečaju, prevzela postopek. To pa ni predmet izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na toženkin predlog za taksno oprostitev. O nadaljevanju postopka z dnem 9. 11. 2016, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka nad tožečo stranko, je bilo že odločeno s sklepom z dne 16. 11. 2016 (r. št. 42).
10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 366. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP), je pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
1 Prim. sklepe VSL II Cp 3024/2014, II Cp 2956/2014, II Cpg 273/2016.