Jedro

V predmetnem postopku je prvostopenjsko sodišče na naroku ob sprejetju sklepa vsebinsko v celoti obrazložilo svojo odločitev, ki jo je nato zapisalo oz. prepisalo kot svoje razloge za izpodbijani sklep. Tožeča stranka je torej vse razloge za odločitev poznala že na naroku, ko je bil sklep ustno objavljen. To pomeni, da bi lahko grajala navedeno postopkovno odločitev že na naroku. V pritožbi tožeča stranka tudi ne navaja nobenega razloga, zakaj brez svoje krivde sklepa o prekinitvi postopka ni mogla grajati že takoj ob njegovem sprejetju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potri izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pravdni postopek prekine do pravnomočne odločitve v zadevi, ki se pred Okrožnim sodiščem v Kopru vodi pod opr. št. Pg 515/2015. Iz razlogov sklepa izhaja, da je tožena stranka iz te pravde v navedeni zadevi vložila tožbo zaradi plačila odškodnine zaradi prenehanja koncesijske pogodbe, katero vsaj v delu v predmetnem sporu ugovarja za opravičilo izplačila garancije. Pri odločitvi o prekinitvi je sodišče upoštevalo tudi, da se v obeh postopkih predlaga izvedba istih dokazov ter imenovanje izvedencev ekonomske in gradbene stroke.

Zoper to odločitev se je pritožila tožeča stranka, pri čemer se je sklicevala na pritožbene razloge, ki jih je podala že zoper ustno objavljeni sklep sodišča na naroku dne 6.11.2015. Navedla je, da v tožbi, ki se obravnava pod št. Pg 515/2015, občina izrecno izvzame iz tožbenega zahtevka znesek, ki ga je dobila izplačanega iz bančne garancije (900.000,00 EUR), katerega vračilo pa je predmet predmetne pravde. Zato ne drži, da bo v zadevi Pg 515/2015 obravnavan v celoti odškodninski zahtevek, ki je v predmetni pravdi le ugovor zoper tožbeni zahtevek. Poleg tega bi v primeru, če bi občina isto škodo vtoževala tudi v zadevi Pg 515/2015, bilo potrebno njen zahtevek v tem delu zavreči zaradi litispendence. Okoliščina, da občina v postopku Pg 515/2015 predlaga izvedbo istih dokazov kot v predmetnem postopku ter imenovanje izvedencev, bi bila lahko kvečjemu razlog za združitev pravd. Čeprav se v obeh postopkih zastavljajo nekatera enaka (predhodna) vprašanja, pa njihova razrešitev v zadevi Pg 515/2015 ne bo del izreka sodbe, na kar bi bilo sodišče vezano. Zato tudi odločitev v predmetni pravdi ne more biti odvisna od odločitve v zadevi Pg 515/2015. Ker so zahtevki občine očitno neutemeljeni, je izvedba dokazov z izvedenci nepotrebna za odločitev v sporu, zato tudi ni podan razlog smotrnosti za prekinitev postopka. Poleg tega so odškodninski zahtevki občine tudi že zastarali. Neutemeljena je prekinitev postopka tudi zato, ker je postopek Pg 515/2015 šele v začetni fazi, v predmetni zadevi pa sta bila že izvedena dva naroka za glavno obravnavo.

Pritožba ni utemeljena.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je prvostopenjsko sodišče sklep o tem, da se v predmetni zadevi prekine postopek do pravnomočnega zaključka postopka v zadevi Pg 515/2015, sprejelo na naroku dne 6.11.2015, na katerem sta bila prisotna pooblaščenca obeh pravdnih strank. Sodišče je narok prekinilo po tem, ko je pribavilo in vpogledalo v spis Pg 515/2015, in po tem, ko je v zapisnik o naroku zapisalo, da ugotavlja, da je Mestna občina Koper vložila tožbo za plačilo odškodnine zaradi prenehanja koncesijske pogodbe, da je razvidno, da vtožuje škodo, katero vsaj v delu višine tožbenega zahtevka v postopku Pg 670/2014 ugovarja za opravičilo izplačane bančne garancije. Sodišče je tudi zapisalo, da ugotavlja, da v postopku Pg 515/2015 predlaga Mestna občina Koper izvedbo istih dokazov kot v predmetnem postopku ter imenovanje izvedencev ekonomske in gradbene stroke. Zapisalo je tudi, da glede na vrednost spornega predmeta v obeh postopkih, ni smotrno, da bi se dokazi podvajali, in je glede na to, da bo v postopku Pg 515/2015 obravnavan odškodninski zahtevek v celoti, ki pa v predmetnem postopku predstavlja le ugovor zoper tožbeni zahtevek, sprejelo sklep o prekinitvi postopka (1). Kasneje, dne 9.12.2015, je prvostopenjsko sodišče (na zahtevo tožeče stranke, da v zvezi s to odločitvijo izda sklep v overjenem prepisu in ga vroči strankam) izdalo še pisni odpravek sklepa, ki je predmet tega pritožbenega obravnavanja.

Sklep o prekinitvi postopka, ki ga sodišče izda na podlagi določb iz 17. poglavja Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je sklep o vodstvu postopka. Če sodišče pri odločitvi, da je postopek prekinjen po samem zakonu, ali pri odreditvi njegove prekinitve napačno uporabi določbe ZPP, stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Takšno kršitev pa je dolžna pravdna stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 286.b člena ZPP uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Cilj navedene zakonske norme je, da ima prvostopenjsko sodišče možnost po opozorilu o storjeni kršitvi le-to, če je seveda grajanje utemeljeno, odpraviti že samo, in da se o tej kršitvi ne odloča v pritožbenem ali pa morebitnem ponovljenem postopku. S to določbo je torej zakonodajalec zasledoval načelo koncentracije in ekonomičnosti postopka. V primeru, da se pravdna stranka na kršitev sklicuje šele v pritožbi in ne izkaže, da brez svoje krivde te kršitve ni mogla uveljavljati že v postopku na prvi stopnji, se njeno grajanje postopkovne kršitve ne more upoštevati (prvi odstavek 286.b člena ZPP).

V predmetnem postopku je prvostopenjsko sodišče na naroku ob sprejetju sklepa vsebinsko v celoti obrazložilo svojo odločitev, ki jo je nato zapisalo oz. prepisalo kot svoje razloge za izpodbijani sklep. Tožeča stranka je torej vse razloge za odločitev poznala že na naroku, ko je bil sklep ustno objavljen. To pomeni, da bi lahko grajala navedeno postopkovno odločitev že na naroku. V pritožbi tožeča stranka tudi ne navaja nobenega razloga, zakaj brez svoje krivde sklepa o prekinitvi postopka ni mogla grajati že takoj ob njegovem sprejetju. Ker kršitev, ki jo zatrjuje tožeča stranka v pritožbi tudi ne sodi med kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 286.b člena ZPP), ne more torej tožeča stranka procesnega sklepa o prekinitvi postopka izpodbijati v pritožbi. Zato se pritožbeno sodišče tudi ni opredeljevalo do vsebinskih pritožbenih razlogov.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

op. št. 1: Poleg tega iz zapisnika izhaja še, da je sodišče strankama tudi svetovalo, da se poslužita mediacijskega postopka za mirno rešitev obeh sporov.