Jedro

Pogoj za začetek osebnega stečaja je, ne samo trajna insolventnost, pač pa tudi obstoj stečajne mase, ki je opredeljena v 224. in 389. členu ZFPPIPP. Namen stečajnega postopka je namreč tudi poplačilo upnikov, ne pa samo, da se dolžniku odpustijo dolgovi in nastanejo stroški. Obstoj stečajne mase je tudi dejanska predpostavka za začetek postopka osebnega stečaja. Med strankama pa je nesporno, da tožnik nima nobenega premoženja, da prejema nizke pokojninske prejemke, da nima nobenih nepremičnin in da živi v najemniškem stanovanju.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Bpp 1678/2012 z dne 16. 10. 2012 je odločeno, da se prošnja z dne 19. 9. 2012 prosilca A.A. (tožnik v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) v postopku osebnega stečaja, zavrne kot neutemeljena. Tožena stranka v obrazložitvi razlaga določbe 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa okoliščine in pogoje v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev bpp, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilcu ali njegovo družino življenjskega pomena. Prosilec je invalidsko upokojen, prejema 470 EUR pokojnine. Prihrankov in premoženja večje vrednosti nima. Živi sam v najemniškem stanovanju. Ima obveznosti do najmlajšega otroka. Zavarovalnici B. dolguje 10.250 EUR, banki C. okoli 2.135 EUR, Zavarovalnici D. 1.186 EUR, Zavarovalnici E. 2.286 EUR, družbi F. dolguje 413 EUR, družbi G. okoli 400 EUR, tako da ima dolgove od 20.000 do 25.000 EUR. Prosilec je pojasnil, da se je v letu 2007 poškodoval in v letu 2009 invalidsko upokojil. V nadaljevanju tožena stranka razlaga določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopku zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (dalje ZFPPIPP), ki določa v prvem odstavku 382. člena, da je namen postopka osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika, hkrati in v enakih deležih. Prosilec, ki je dal predlog za uvedbo osebnega stečaja nima nobenega premoženja, kar pomeni, da namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran. Pogoj za začetek osebnega stečaja ni samo trajna insolventnost, pač pa tudi obstoj stečajne mase, opredeljene v 224. in 398. členu ZFPPIPP. Če teh ni, pogoji za sprožitev osebnega stečaja niso podani, o čemer se je sodna praksa že večkrat izrekla. Po mnenju tožene stranke je zahteva prosilca v nasprotju z izidom v zadevah s podobnih dejanskim stanjem in pravno podlago, in kot taka nerazumna.

Kar se tiče odpusta obveznosti, se v skladu s 399. členom ZFPPIPP odpust obveznosti med drugim ne dovoli, če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim stanjem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo ali če lahko glede na njegov premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.

Tako prosilec ne izpolnjuje kriterijev iz 24. člena ZBPP in je bilo treba njegovo prošnjo kot neutemeljeno zavrniti (podobna sodba Upravnega sodišča RS, Oddelek v Celju št. U 123/2011 z dne 27. 6. 2011). Glede na takšen zaključek sodišče v nadaljevanju ni presojalo, ali prosilec izpolnjuje še subjektivni kriterij za dodelitev bpp, ki mora biti podan kumulativno.

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je obrazložitev tožene stranke nesmiselna in v nasprotju z določili ZFPPIPP. V primeru trajnejše nelikvidnosti nastopa insolventnost, posledica pa je začetek stečajnega postopka. Insolventnost je razlog za začetek postopka insolventnosti (50. člen). Nesporno je tožnik insolventen, ker svojih obveznosti ne more poravnati. V to ga je pahnila nepričakovana nesreča. Glede tega, da je v zadnjih 3. letih prevzemal obveznosti, navaja, da ni greh, niti kaznivo dejanje, če je nekdo vzel bančni kredit. Banka je kredit odobrila na podlagi takratnih kreditojemalčevih sposobnosti vračati kredit. Tožnik je kredit vračal po dogovoru, nato pa se je pripetila nesreča. Gre dejansko za norčevanje iz nezgode posameznika, ker so takšne navedbe v izpodbijani odločbi zapisane brez preverjanja in utemeljitve. Tožena stranka ne more dajati presoje, ali je predlog o začetku stečaja ali odpustu dolga upravičen. Namen stečajnega postopka je v tem, da se vse upnike obravnava enako, ne pa po principu „kdor prej pride, prej melje“, kot je to značilno za navadni izvršilni postopek. V postopku osebnega stečaja, če ne bi bilo nič premoženja, bi se dolžniku še vedno omogočilo, da bi poskusil pridobiti določeno premoženje v prihodnosti. To bi storil ob pomoči stečajnega upravitelja. Zato bi mu bila določena preizkusna doba, v kateri bi zbral premoženje. Ni rečeno, da ne bi kakšno premoženje pridobil ali podedoval in razdelil med upnike. V nadaljevanju navaja določbe ZBPP oziroma namen tega zakona, ki pomeni uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe. Zakon tudi določa, da država skrbi za uresničevanje načela enake dostopnosti do sodnega varstva, tako da v proračunu zagotavlja sredstva za plačilo storitev osebam, ki so po zakonu pooblaščene za izvajanje bpp, da se oprosti upravičenca plačila stroškov postopka, da če tako določa zakon, nudi tudi davčne ali druge olajšave osebe, ki so po tem zakonu pooblaščene za izvajanje pravne pomoči. Država ni izpolnila obveznosti po 4. členu ZBPP, sedaj pa preko takšnih odločitev odreka ustavno varovane pravice posameznikom. V nadaljevanju navaja določbe 24. člena tega zakona, pri čemer poudarja, da tožnikov primer ne izpolnjuje niti enega izmed pogojev, ki jih zakon določa za (ne) dodelitev bpp. Zadeva je pomembna za njegov osebni in socialni ter ekonomski položaj, ker bi rad preostanek življenja preživel brez finančnih obremenitev, ki jih je pridobil v času aktivnega življenja pred poškodbo. Upoštevajoč sodno prakso stečajnega sodišča v RS, ima zadeva verjeten izgled za uspeh. Tožniku bo določena preizkusna doba in se bo na koncu le te odločalo o odpustu obveznosti. Vse ostalo bi moralo biti za toženo stranko brezpredmetno, glede na določila ZFPPIPP od členov 400 do 407, ki opredeljujejo obveznosti v postopku opustitve obveznosti. Stečajno sodišče bi zagotovo začelo osebni stečaj, če bi bili začetni stroški plačani. Zaključki tožene stranke pa pomenijo prekoračitev pristojnosti odločanja organa v postopkih za bpp. Tožena stranka ne more dati takšne odločitve, saj ni opravila analize kot jo bo opravilo stečajno sodišče ter stečajni upravitelj, ki preveri ali ostajajo ovire določene v 399. členu ZFPPIPP. Takšna analiza je vsebinska, sodišče in stečajni upravitelj pa pridobita in preverita bistveno več okoliščin, kot jih je tožena stranka v tem postopku. Tožena stranka je prekoračila pristojnosti, ki mu jih določa ZBPP v postopku ugotavljanja verjetnosti za izgled. Predlaga, da se izpodbijana odločba v celoti odpravi in se zadeva pošlje toženi stranki v ponovno odločanje. Tožnik predlaga izvedbo dokazov z neposrednim izvajanjem na glavni obravnavi. Vlaga tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pri čemer naj sodišče vpogleda v spis Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 1678/2012, ker se v njem nahajajo vsi relevantni podatki.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

K točki I izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov za odločitev ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, ker naj bi tožnik postal invalid zaradi delovne nezgode šele leta 2009, dolgovi oziroma krediti pa so nastali že pred tem obdobjem povsem zakonito in v skladu s takratnimi kreditojemalčevimi sposobnostmi, da vrača vzeti kredit. Ne glede na tožnikovo slabo socialno in premoženjsko stanje, sodišče ne more sprejeti drugačne odločitve, kot jo je že tožena stranka, ker za to nima pravne podlage. Kot je že tožena stranka pravilno navedla v obrazložiti izpodbijane odločbe, je pogoj za začetek osebnega stečaja, ne samo trajna insolventnost, pač pa tudi obstoj stečajne mase, ki je opredeljena v 224. in 389. členu ZFPPIPP. Namen stečajnega postopka je namreč tudi poplačilo upnikov, ne pa samo, da se dolžniku odpustijo dolgovi in nastanejo stroški. Obstoj stečajne mase je tudi dejanska predpostavka za začetek postopka osebnega stečaja. Med strankama pa je nesporno, da tožnik nima nobenega premoženja, glede na nizke pokojninske prejemke, da nima nobenih nepremičnin, in da živi v najemniškem stanovanju. Brez pravne podlage je tako tudi tožbeni ugovor, da bi tožnik lahko v bodočnosti po dogovoru s stečajnim upraviteljem in njegovo določitvijo razumnega roka, morebiti pridobil ali podedoval kakšno premoženje, ki ga bi lahko razdelili med upnike. Sodišče prav tako ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na kršitev pravic do sodnega varstva oziroma kršitve ustavnih pravic, glede na to, da država ni izpolnila svoje obveznosti iz 4. člena ZBPP, ker se s takšnimi odločitvami odrekajo ustavno varovane pravice posameznika. Po presoji sodišča so neupoštevni zaključki tožeče stranke, da gre za prekoračitev pristojnosti odločanja, glede na to, da tožena stranka ne more podati takšne odločitve, ker ni opravila analize, ki jo bo opravila sodišče v postopku stečaja ter stečajni upravitelj, ki bo preveril ali obstajajo ovire določene v 399. členu ZFPPIPP. Za takšno presojo ima tožena stranka podlago v 24. členu ZBPP, ki jo je po mnenju sodišča, v izpodbijani odločbi glede verjetnosti in razlogov za uspeh tudi določno in pravilno razložila.

Tožena stranka je v skladu s členom 399 ZFPPIPP tudi pravilno presodila, da ni pogojev za odpust obveznosti, glede na to, da se po tem členu odpust obveznosti ne dovoli, če je stečajni dolžnik v zadnjih treh let pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položaj, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo, ali lahko glede na njegov premoženjski položaj v celoti izpolni obveznosti. Iz prosilčevih (tožnikovih) navedb namreč izhaja, da so dolgovi nastali v letu 2009, 2010 in 2011, s čemer je glede na svojo premoženjsko in socialno stanje oziroma prihodke prevzemal obveznosti, ki so bile v očitnem nesorazmerju z njegovim premoženjskim stanjem.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu za odločanje na glavni obravnavi, glede na to, da v tožbi predlagana dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev (druga alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Sodišče ni odločilo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, glede na to, da se po določbi četrtega odstavka 10. člena ZBPP sodna taksa v postopku za odločanje o dodelitvi bpp ne plačuje.

K točki II izreka: Sodišče je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.