Jedro

Ob ugotovitvi, da predstavlja nepremičnina zaradi skupne gradnje v času trajanja zakonske zveze skupno premoženje pravdnih strank in navedb toženke o podarjeni parceli in doti v povezavi z gradnjo nepremičnine, se pokaže, da gre za navedbe, ki lahko vplivajo na višino deležev na tem premoženju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je nepremičnina parc. št. 3258/0 k.o. X, ID znak .... skupno premoženje tožnika in toženka ter da znaša delež vsakega od njiju na tej nepremičnini 1/2. Tožniku je naložilo, naj povrne toženki 2.573,11 EUR pravdnih stroškov, stranski intervenientki pa 1.486,19 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je zaradi neizvedbe predlaganih dokazov in protispisnosti podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče ni upoštevalo, da je toženka nepremičnino parc. št. 3258/0 k.o. X dobila v last in posest z darilno pogodbo z 2. 6. 1980 od svojega očeta. Nepremičnina je zato posebno premoženje toženke. Sodišče ni upoštevalo neodplačnega načina pridobitve lastninske pravice in gradbenega dovoljena, ki se glasi izključno na ime toženke. Gradbeno dovoljenje je javna listina, zato šteje za resnično, kar iz te listine izhaja. Sodišče ni upoštevalo zaslišanja tožnika in toženke, ki sta skladno izpovedala, da je nepremičnina posebno premoženje toženke. Sodišče tudi ni izvedlo dokaza z izvedencem gradbene stroke, ki ga je tožena stranka predlagala, da bi ugotovil vrednost nepremičnine, vrednost samega zemljišča in gradbenega objekta. Sodišče ni navedlo razlogov za neizvedbo dokaza. Stranska intervenientka K.M. v tem postopku uveljavlja svoje interese v okviru ugovora proti odpustu obveznosti na Okrožnem sodišču v Novem mestu pod opr. št. St 000/2014, glede katerega sodišče še ni odločilo. Če S.K. obveznosti ne bodo odpuščene bo lahko zoper njega uveljavljala denarno terjatev v postopku izvršbe. Sam postopek je pokazal, da je dejansko lastnica obravnavane nepremičnine toženka, sama je gradila objekt s finančno pomočjo in prispevki svojih staršev. To je predstavljalo za toženko doto, s čimer je bila premoženjsko odpravljena od hiše. Takšen je bil namreč dogovor med toženko in njenima staršema, ki je bil tudi izvršen.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki in stranski intervenientki, ki nanjo nista odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta pravdni stranki z gradnjo nove stanovanjske hiše na zemljišču, ki je bilo posebno premoženje toženke, spremenili stanje, funkcionalnost in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe njene identitete oziroma je nepremičnino moč šteti za novo stvar v skladu z 22. členom Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR). Pravdni stranki sta hišo zgradili na parceli, ki jo je toženka dobila v dar od svojega očeta po poroki kot doto, torej predstavlja posebno premoženjsko maso iz 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Z gradnjo nove hiše na zemljišču posebnega premoženja pa se je stanje, funkcionalnost in vrednost nepremičnine spremenilo v tolikšni meri, da je prišlo do nastanka nove stvari.

6. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče prišlo do zaključka, da je nepremičnina rezultat skupnih vlaganj pravdnih strank, zaradi česar gre za skupno premoženje zakoncev. Delež pravdnih strank na tem skupnem premoženju je ocenilo za enak. Tak zaključek je napravilo na podlagi neprerekanih dejstev in izvedenega dokaznega postopka. Sodišče je štelo, da sta k nastanku skupnega premoženja prispevala zakonca enakovredno; toženka z jemanjem kreditov, tožnik pa s sprotnimi zaslužki, z obema podarjeno pomočjo toženkinih sorodnikov po enakih deležih in približno enakim fizičnim angažmajem pri gradnji hiše, skrbi za gospodinjstvo in otroke. Podarjeno zemljišče je sodišče ocenilo kot zanemarljiv prispevek k sedanji vrednosti hiše, saj je bila parcela komunalno opremljena njiva in sadovnjak, poleg tega pa je tožnik v obravnavanem obdobju zaslužil več kot toženka.

7. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek prvostopenjskega sodišča, da je treba novo nastalo nepremičnino šteti kot rezultat skupnih vlaganj pravdnih strank, zaradi česar predstavlja nepremičnina skupno premoženje zakoncev (51. člen ZZZDR).

8. Pač pa je po oceni pritožbenega sodišča utemeljena pritožbena graja, ki izpodbija deleže, ki jih je na skupnem premoženju ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Pritožnica sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da ni izvedlo dokazov, ki bi ji omogočili dokazovanje večjega deleža na skupnem premoženju. Nesporno med strankama v postopku je, da je tožena stranka dobila zemljišče, na katerem se je zgradila stanovanjska hiša, v dar od svojega očeta. Z izvedencem gradbene stroke je toženka želela dokazati, kakšen delež vrednosti nepremičnine odpade na zemljišče in kakšen na sam objekt. Sodišče je dokazni predlog zavrnilo s pavšalno obrazložitvijo1 (primerjaj 3. točko obrazložitve). Na ta način pa je toženi stranki onemogočilo dokazovanje njenih trditev o večjem deležu, s čimer ji je bilo onemogočeno sodelovanje v postopku, kar predstavlja kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Pravdni stranki, ki sta zakonca, sta skupaj gradila hišo (česar ne spremeni pritožbena navedba, da se gradbeno dovoljenje glasi (le) na toženko), gradnjo sta financirala iz kreditov, ki jih je jemala toženka, tožnik pa je prispeval sprotne zaslužke. Gre torej za premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze. Toženka je zatrjevala, da predstavlja nepremičnina doto, ki jo je prejela od svojih staršev (primerjaj zadnji odstavek odgovora na tožbo), da so jo doma odpravili tako, da so ji podarili parcelo in na njej zgradili stanovanjsko hišo iz sredstev iz kmetije in iz sredstev toženkinih staršev (pripravljalna vloga toženke s 6. 3. 2017). Ob ugotovitvi, da predstavlja nepremičnina zaradi skupne gradnje v času trajanja zakonske zveze skupno premoženje pravdnih strank in navedb toženke o podarjeni parceli in doti v povezavi z gradnjo nepremičnine, se pokaže, da gre za navedbe, ki lahko vplivajo na višino deležev na tem premoženju. Toženkine nejasne navedbe o doti2 bi bilo treba celovito presoditi in ugotoviti, kaj predstavljajo.

10. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta toženkina starša dajala toženkini družini obsežno pomoč (10-letno brezplačno bivanje, pridelava hrane, varovanje otrok in občasna pomoč pri gradnji), ki ne more biti dota, ampak jo je ocenilo kot prispevek obema zakoncema po enakih deležih. Ob izostanku trditev o tem, da bi bila pomoč namenjena le toženki, je štelo, da je šlo za prispevek dan obema zakoncema po enakih deležih. Trditve toženke, da predstavljajo prispevki, ki so jih nudili njeni starši družini, njeno doto, je prvostopenjsko sodišče zavrnilo z zaključkom, da tovrstna pomoč ne more biti dota. Vendar je treba po oceni pritožbenega sodišča za pravilno ugotovitev deležev na premoženju celovito presoditi trditve pravdnih strank in dokaze ter ugotoviti kaj (nejasne) navedbe o doti predstavljajo. Morda navedbe o udeležbi toženkinih staršev pri gradnji hčerkine nepremičnine, (medtem ko je sin prejel celotno kmetijo), predstavljajo tako vrsto pomoči, ki so jo poimenovali (razumeli) kot doto.

11. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek, da kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP odpravi, toženi stranki omogoči sodelovanje v postopku in dokazovanje navedb, ki se nanašajo na višino njenega deleža (354. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ne more samo dopolniti postopka in odpraviti kršitev, saj bi lahko s tem nesorazmerno poseglo v kakšno drugo ustavno pravico glede na to, da je treba glede ugotavljanja deležev na premoženju najprej razčistiti navedbe o zatrjevanih dejstvih in nato dopolniti dokazni postopek, saj bi bil z novim sojenjem pred pritožbenim sodiščem, ki bi terjalo ponovitev dokaznega postopka, postopek občutno podaljšan in z ekonomskega vidika nesmotrn.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dopustna pritožba v roku 15 dni od pismenega odpravka sklepa. Pritožbo je potrebno vložiti pri Višjem sodišču v Ljubljani, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožba se šteje za pravočasno, če je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. Pritožba mora vsebovati naslednje sestavine: navedbo sklepa zoper katerega se vlaga; izjavo, ali se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu; pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP). Če pritožba navedenih sestavin ne bo vsebovala ali če bo nerazumljiva ali če ne bo vsebovala vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, sodišče vložnika ne bo pozivalo, naj jo popravi ali dopolni po 108. členu ZPP, ampak bo pritožbo takoj zavrglo (336. člen ZPP). Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks se šteje, da je pritožba umaknjena (3. odstavek 87. člena ZPP). Če je pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, se pritožba kot nedovoljena zavrže (2. odstavek 89. člena ZPP). Če pooblaščenec stranke, ki je odvetnik, ne predloži pooblastila za zastopanje, mu sodišče ne dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ampak pritožbo zavrže (5. odstavek 98. člena ZPP).

1 Sodišče je predlagane, a neizvedene dokaze zavrnilo z obrazložitvijo, da gre za bodisi dokaz, ki se nanaša na dejstva, ki so med strankami nesporna, bodisi nerelevantna ali pa jih je sodišče ugotovilo na podlagi preostalih izvedenih dokazov. 2 Po predvojnih predpisih je bila dota tisto premoženje, ki ga je žena ali kdo drug zanjo izročil možu kot pomoč za preživljanje družine (primerjaj 91. in 141. paragraf ODZ). Premoženje, ki je morebiti še zdaj dano možu kot „dota“ predstavlja posebno premoženje žene (K. Zupančič, Oris družinskega prava, ČZ, Ur. l. RS, 1973, 62. stran).