Jedro

Sodišče prve stopnje bi moralo slediti predlogu tožeče stranke za zaslišanje prič, zlasti ob upoštevanju možnosti, katero izpostavlja pritožba, da med strankama ni bil sklenjen pisni, temveč ustni dogovor.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani, opr. št. ... z dne ..., razveljavilo v 1. in 3. točki izreka in zahtevek zavrnilo, tožeči stranki pa naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 353. člena ZPP (Ur.l. SFRJ št. 4/77 s spremembami, v nadaljevanju ZPP/77) in predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev v ponovno odločanje. V pritožbi pritožnica navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo slediti predlogu tožeče stranke za zaslišanje prič. Pritožnica v laičnem dodatku pritožbi nato smiselno navaja, da je poleg pisnih pogodb mogoče sklepati tudi ustne pogodbe z enako veljavnostjo kakor jo imajo pisne pogodbe. Ustna pogodba je bila sklenjena tudi v konkretnem primeru, ki je bil predmet sodne presoje. V pritožbi nato pritožnica še opisuje razmere, ki so do spora med pravdnima strankama pripeljale.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.

Navaja, da med strankama ni bil sklenjen nikakršen pisni ali ustni dogovor, na podlagi katerega bi tožeča stranka lahko zahtevala plačilo določenega zneska. Tožeča stranka je namreč odpravo napak na objektu L. pogojevala s plačilom 100.000,00 SIT, kar je tožena stranka tudi plačala, pri čemer je zaradi pravilnega knjiženja plačilo knjižila kot avans, saj ji je tožena stranka račun izdala šele devet mesecev po opravljeni storitvi, ne da bi za to obstajala kakršnakoli pravna ali dejanska podlaga.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določilo 219. člena ZPP in tožbeni zahtevek zavrnilo, saj tožeča stranka po oceni sodišča prve stopnje kljub večkratnim pozivom sodišča ni navedla dejstev in predložila dokazov, iz katerih bi izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka, to je pravni in dejanski temelj vtoževane terjatve.

Zavrnilo je tudi dokazni predlog tožeče stranke za zaslišanje prič, saj bi po oceni sodišča prve stopnje tožeča stranka sprva morala navesti dejstva, iz katerih izhaja pravni in dejanski temelj vtoževane terjatve, nato pa bi sodišče lahko resničnost teh dejstev ocenjevalo z zaslišanjem prič.

Po oceni pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka kljub večkratnim pozivom ni navedla vseh dejstev, iz katerih bi izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka, to je pravnega in dejanskega temelja vtoževane terjatve, ni pravilna. Pritožbeno sodišče na podlagi pregleda spisa ugotavlja, da je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 4.3.1994 (na list. št. 12 in 13 spisa) pojasnila tožbeni zahtevek z navedbo, da je bil vtoževani račun izstavljen za nadzor konstrukcijskih elementov pri Osnovni šoli L., opredelila datum plačila avansa, v zvezi z opravljenim delom pa predložila tudi del dokumentacije, in predlagala s tem v zvezi zaslišanje prič. Dodatno pa je po pozivu sodišča s pripravljalno vlogo z dne 3.5.1994 pojasnila tudi višino vtoževane terjatve z navedbo, da je tožeča stranka za delo, ki ga je opravila za toženo stranko, potrebovala deset delovnih dni, pri čemer je delo vrednoteno po 35.000,00 SIT dnevno in skupaj to znaša 350.000,00 SIT, ter ponovno predlagala zaslišanje priče dipl. ing. B.V., ki je delo, to je nadzor konstrukcijskih elementov, opravil. Tožeča stranka je dokazni predlog za zaslišanje priče torej pravilno podala, saj je, kakor to zahteva določilo 241. člena ZPP, navedla, o čem bi predlagana priča pričala. Po oceni pritožbenega sodišča je tako tožeča stranka navedla dejstva, iz katerih izhaja morebitna utemeljenost tožbenega zahtevka, hkrati pa tudi pravilno predlagala dokaze in slednje tudi zadostno utemeljila.

Po mnenju pritožbenega sodišča so tako utemeljene pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo slediti predlogu tožeče stranke za zaslišanje prič, zlasti ob upoštevanju možnosti, katero izpostavlja pritožba, da med strankama ni bil sklenjen pisni, temveč ustni dogovor. Zakon o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ 29/78 in spremembe, v nadaljevanju ZOR) v 1. odstavku 67. člena določa, da se za sklenitev pogodbe ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon ne zahteva drugače. Ustno sklenjeni dogovor pa je mogoče dokazovati tudi z zaslišanjem prič in drugimi primernimi dokazi, saj v slednjem primeru predložitev pogodbe kot dokaz o sklenjenem pravnoposlovnem razmerju med strankama ni mogoča. Predlagani dokaz z zaslišanjem strank je tudi glede na to po oceni pritožbenega sodišča potrebno šteti kot pomemben za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in s tem za odločbo.

V ponovljenem postopku naj sodišče dopolni postopek z zaslišanjem predlaganih prič. Sodišče bo predlagane priče zlasti moralo zaslišati v zvezi z obstojem in vsebino dogovora med strankama, kakor tudi glede dogovora o plačilu avansa. Šele na podlagi tako ugotvljenega dejanskega stanja bo lahko odločalo o utemeljenosti ali neutemeljenosti tožbenega zahtevka.

V ponovljenem postopku pa bo sodišče prve stopnje prvenstveno tudi moralo opredeliti status tožeče stranke, saj iz sodbe ni razvidno, ali gre za organiziranost v obliki gospodarske družbe in če, v obliki katere, oziroma ali gre za samostojnega podjetnika ali kakšno drugo obliko organiziranosti.

Ker je za pravilno ugotovitev dejanskega stanja zaradi zaslišanja prič potrebno opraviti novo glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje, je pritožbeno sodišče skladno z določilom 1. odstavka 370. člena ZPP/77 s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.

Skladno z določilom 3. odstavka 166. člena ZPP se pridrži odločitev o stroških pritožbenega postopka za končno odločbo.

Določila ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi določila 1. odstavka 498. člena veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS 26/99), ki določa, da se postopek nadaljuje po določbah ZPP/77, v kolikor sta bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana sodba ali sklep, s katerima se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal.