Jedro

Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o (ne)izločitvi uradne osebe ne sodi med navedene sklepe in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije je kot prvostopenjski upravni organ z izpodbijanim sklepom zavrnila zahtevo tožnika za izločitev uradnih oseb A.A. in B.B., višjih finančnih inšpektoric, iz vodenja postopka finančne preiskave, ki se vodi pod številko DT 0612-6/2019. 2. Ministrstvo za finance je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnilo.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je bilo zoper njega uvedenih več postopkov, ki sta jih vedno vodili isti uradni osebi. V vseh postopkih so se pregledovale iste tožnikove finančne transakcije, zato naj bi bili uradni osebi, katerih izločitev je zahteval, obremenjeni s pristranskostjo in naj bi imeli vnaprej vzpostavljeno mnenje o zadevi, kar naj bi izhajalo tudi iz uradnega zaznamka teh dveh uradnih oseb z dne 30. 1. 2015. Poudarja, da predmetni postopek ni splošni upravni postopek, temveč postopek, ki je po svoji naravi kazenski postopek. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovi zahtevi za izločitev obeh uradnih oseb ugodi, ter podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5. Tožba ni dovoljena.

6. V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). To pomeni, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.

7. Akti, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so lahko predmet presoje v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe, ki ga tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, je odločitev procesne narave. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o (ne)izločitvi uradne osebe pa ne sodi med navedene sklepe in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu. Ugovore glede okoliščin, ki zbujajo dvom v nepristranost uradne osebe in s tem povezano nezakonitost upravnega akta, pa je dopustno uveljavljati v sporu zoper dokončno upravno odločbo o glavni stvari.1

8. Dejstvo, da drugostopenjska odločba tožene stranke vsebuje pravni pouk, v katerem je navedeno, da lahko tožnik zoper prvostopenjsko odločbo sproži upravni spor, na odločitev sodišča ne vpliva. Napačen pravni pouk namreč stranki ne more dati več pravic, kot ji pripadajo skladno z zakonom.2

9. Ker tožnik izpodbija odločitev o zahtevi za izločitev uradne osebe, ki po navedenih določbah ZUS-1 ni upravni akt, niti akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 10. Odločitev o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerih v primeru, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

11. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici na podlagi 2. alinee prvega odstavka 13. člena ZUS-1. 1 Tako Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepih I Up 60/2020 z dne 9. 9. 2020, I Up 165/2018 z dne 3. 9. 2019, I Up 113/2018 z dne 29. 8. 2018, I Up 342/2016 z dne 15. 3. 2017 idr. 2 Tako Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu I Up 109/2016 z dne 22. 11. 2017, 7. točka obrazložitve.