Jedro

Ko registrsko sodišče po 34. členu ZSreg presoja materialnopravne predpostavke za vpis določenega podatka v sodni register, temelječega na določenem pravnem poslu, presoja tudi veljavnost takega posla. Pri tem kot relevantnih za presojo dovoljenosti vpisa ne gre enačiti neveljavnosti iz izpodbojnih ali ničnostnih razlogov. Če se namreč neveljavnost utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Pravni posel, za katerega se zatrjuje neveljavnost, neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit. Drugače velja za nične pravne posle. Ti nimajo pravnih učinkov, zato že od njihove sklenitve ne učinkujejo in posledično ne učinkuje niti vpis v sodni register, izveden na podlagi takšnega neučinkovitega posla.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožbo proti sklepu Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. Srg 2019/48394 z dne 10. 12. 2019. 2. Proti temu sklepu se pritožuje A. d.o.o., S. cesta xx, L. (upnik subjekta vpisa - v nadaljevanju pritožnik). V pritožbi navaja, da zahteva odpravo izpodbijanega sklepa, ter da sodišče vpisa spremembe družbenika v družbi T. d.o.o. ne dopusti, saj gre za nedopusten posel odsvojitve poslovnega deleža dolžnika M.K. zaradi oškodovanja upnika - pritožnika. Izpostavlja, da je družbenik M.K. ob prodaji poslovnega deleža novemu imetniku s Pogodbo o prodaji poslovnega deleža notarke S.M., opr. št. SV 702/2019 z dne 6. 12. 2019, vedel za pravnomočni sklep o izvršbi VL 108179/2019 (pravnomočen in izvršljiv dne 3. 12. 2019), ki mu je bil vročen že dne 27. 11. 2019. Zakoniti zastopnik subjekta vpisa je bil tako seznanjen s prepovedjo razpolaganja s poslovnim deležem, zato je izkazana slaba vera prodajalca. Zanjo je vedel, ali bi bil moral vedeti tudi kupec (ki je bivši zaposleni pri prodajalcu), ki je kljub nakupu celotnega poslovnega deleža v družbi T. d.o.o. za zakonitega zastopnika družbe T. d.o.o. nespremenjeno ohranil M.K.. Nedopustni nagibi strank pri sklenitvi pogodbe SV 702/2019 z dne 6. 12. 2019 so očitni. Pritožnik je sodišče seznanil s tem, da predstavlja pogodba o prodaji poslovnega deleža SV 702/2019 z dne 6. 12. 2019 protipraven, nedopusten ter s tem ničen pravni posel, ki se na podlagi navedenega šteje za neobstoječ. Na podlagi neobstoječega pravnega posla sodišče ne more dopustiti vpisa spremembe družbenika v družbi T. d.o.o. Dolžnik K.M. je v notarskem zapisu pogodbe o prodaji poslovnega deleža SV 702/2019 z dne 6. 12. 2019 izrecno goljufivo izjavil, da je poslovni delež prost vseh bremen, da ni okoliščin, na podlagi katerih bi bil pravni posel v notarskem zapisu nedopusten, da posla ne sklepa zgolj navidezno ali zato, da bi se izognil zakonskim obveznostim ali da bi protipravno oškodoval tretjo osebo (neresnična določila listine SV 702/2019 z dne 6. 12. 2019). Sodišče ne more dati pravne veljave listini, ki vsebuje neresnične navedbe do te mere, da je pogodba nična. V skladu s prisilnimi predpisi je pogodba, ki nasprotuje Ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična. Podlaga je nedopustna (in s tem pogodba nična), če je v nasprotju z Ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli. Odtujevanje premoženja, zaradi katerega bo uveljavitev terjatve upnika onemogočena, je v nasprotju tako s prisilnimi predpisi kot moralnimi načeli. Ker je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev prodajalca, da je sklenil pogodbo, in je drugi pogodbenik to vedel ali bi bil moral vedeti, je prav tako pogodba nična. Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti in se lahko nanjo sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Nična listina ne ustreza pogojem iz 34. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSreg). Pritožnik je sodišče opozoril, da je listina SV 702/2019 z dne 6. 12. 2019 nična zaradi nedopustne podlage ter nasprotovanja prisilnim predpisom in moralnim načelom (očitno oškodovanje upnika, neresnične navedbe v listini SV 702/2019 z dne 6. 12. 2019, da prodajalec posla ne sklepa zgolj navidezno ali zato, da bi se izognil zakonskim obveznostim ali da bi protipravno oškodoval tretjo osebo, katere so v nasprotju s sklepom o izvršbi VL 108179/2019, ki je bil pravnomočen in izvršljiv dne 3. 12. 2019 in ki je bil prodajalcu vročen že 27. 11. 2019). Utemeljenost zahtevka za vpis tako ne mora izhajati iz listine SV 702/2019 z dne 6. 12. 2019, ki vsebuje neresnične navedbe. Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato ne morejo biti izpolnjene materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis spremembe družbenika določa zakon.

3. Subjekt vpisa na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani registrski zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožbo pritožnika, ki je izpodbijal sklep registrskega sodišča, s katerim je slednje pri subjektu vpisa T. d.o.o. z dnem 6. 12. 2019 izbrisalo družbenika M.K. in vpisalo družbenika F.V. kot imetnika do celote poslovnega deleža in z dnem 6. 12. 2019 vpisalo tudi spremembo družbene pogodbe. Pritožnik je v pritožbi zatrjeval protipravnost, nedopustnost in s tem ničnost pravnega posla o prenosu poslovnega deleža, zaradi česar sodišče na podlagi neobstoječega posla ne bi smelo dopustiti vpisa spremembe imetnika poslovnega deleža. 6. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo z obrazložitvijo, da registrski organ odredbe izvršilnega sodišča za vpis zaznambe sklepa o izvršbi do 9. 12. 2019, ko je na podlagi predloga subjekta vpisa vpisal spremembo družbenika in spremembo družbene pogodbe, ni prejelo, niso bili podani razlogi za zavrnitev predloga in za izdajo zavrnilnega sklepa. Presodilo je, da so bili za zadevni vpis izpolnjeni vsi pogoji iz 10. in 34. člena ZSreg in zavzelo stališče, da mora neveljavnost oziroma ničnost posla o prenosu poslovnega deleža pritožnik dokazovati v okviru drugega postopka.

7. Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da so bili za zadevni vpis izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz 10. in 34. člena ZSreg.

8. Kot je sicer sodišče prve stopnje pravilno citiralo določbo 34. člena ZSreg registrsko sodišče zahtevku za vpis v sodni register ugodi, če ugotovi: - da izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu; - da listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini; - da so bile listine izdane v predpisanem postopku in - da so izpolnjene druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon.

9. V predmetni zadevi je pritožnik zatrjeval in dokazoval, da pravno razmerje, ki je bilo podlaga za zadevni vpis, zaradi ničnosti pravnega posla ne obstoji in zaradi česar niso izpolnjene materialnopravne predpostavke za vpis.

10. Ko registrsko sodišče po 34. členu ZSreg presoja materialnopravne predpostavke za vpis določenega podatka v sodni register, temelječega na določenem pravnem poslu, presoja tudi veljavnost takega posla. Pri tem kot relevantnih za presojo dovoljenosti vpisa ne gre enačiti neveljavnosti iz izpodbojnih ali ničnostnih razlogov. Če se namreč neveljavnost utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Pravni posel, za katerega se zatrjuje neveljavnost, neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit. Drugače velja za nične pravne posle. Ti nimajo pravnih učinkov, zato že od njihove sklenitve ne učinkujejo in posledično ne učinkuje niti vpis v sodni register, izveden na podlagi takšnega neučinkovitega posla.

11. V obravnavanem primeru je tako odločitev o vpisu odvisna od vprašanja, ali obstoji pravica ali pravno razmerje, ki predstavlja podlago za zadevni registrski vpis.

12. Za tak primer ZSreg v 33. členu določa, da kadar je odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojni organ (predhodno vprašanje), registrsko sodišče samo reši to vprašanje, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 33. člena ZSreg).

13. Sodišče prve stopnje je glede na obrazloženo (zaenkrat) napačno presodilo, da so za zadevni vpis izpolnjene vse materialnopravne predpostavke, zaradi česar je sodišče prve stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSreg). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zadevo presoditi v luči že obrazloženega in določb 33. člena ZSreg.