Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM Sodba IV Kp 50242/2014

ECLI:SI:VSMB:2022:IV.KP.50242.2014 Kazenski oddelek

oprostitev obtožbe sprememba sodbe sodišča prve stopnje na pritožbeni stopnji zakonski znaki kaznivega dejanja kršitev kazenskega zakona nejasen izrek sodbe sodišča prve stopnje kaznivo dejanje goljufije bistvena kršitev določb kazenskega postopka nerazumljiv izrek sodbe elementi sostorilstva protipravno ravnanje
Višje sodišče v Mariboru
22. november 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pritožba je utemeljena.

Pritožba v bistvenem navaja, da iz opisa historičnega dogodka v izreku izpodbijane sodbe ne izhajajo zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja goljufije niti elementi sostorilstva, ker ni razvidno, kakšno naj bi sploh bilo obdolženčevo protipravno izvršitveno ravnanje, in ker iz izreka izhaja, da je bil B. B. tisti, ki je vzpostavil stik z oškodovancem in se z njim dogovarjal, ne pa tudi obdolženec.

Izrek

I. Pritožbi zagovornika obdolženega A. A. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se obdolženega A. A. (osebni podatki v sodbi sodišča prve stopnje) po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku oprosti obtožbe, da sta s posebej obravnavanim B. B. po predhodnem dogovoru z zavestnim sodelovanjem pri storitvi kaznivega dejanja zato, da bi sebi pridobila protipravno premoženjsko korist, spravila drugega z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga s tem zapeljala, da je ta v škodo svojega premoženja kaj storil, na ta način, da je B. B. dne 22. 10. 2012 v ... z C. C. sklenil dogovor o nabavi sadjarskega kmetijskega traktorja znamke Goldoni – Star v vrednosti okrog 30.000,00 EUR, za katerega se je lažno zavezal, da mu ga bosta z A. do 31. 12. 2012 izdobavila pod pogojem, da jima plača predujem, zaradi česar je C. še istega dne B. izročil aro v višini 2.000,00 EUR, nato pa še v večkratnih zneskih izročil skupno 2.700,00 EUR, A. pa izročil enkratni znesek v višini 4.500,00 EUR, vendar pa mu traktorja do 31. 12. 2012 nista izdobavila, pa tudi kasneje ne kljub številnim pozivom C. C., s katerimi ju je prosil, da naj mu traktor izdobavita ali pa denar vrneta, vendar pa B. B. in A. A. nista niti izdobavila traktorja niti vrnila denarja, tega namena pa nista imela že ob sklenitvi dogovora o nabavi traktorja, na ta način pa sta si na škodo C. C. pridobila protipravno premoženjsko korist v višini 9.200,00 EUR, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika.

II. Po tretjem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku se oškodovanca C. C. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

III. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, na prvi in drugi stopnji, obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Murski Soboti je s sodbo I K 50242/2014 z dne 21. 6. 2022 obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po 57. in 58. členu KZ-1 mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po prvem odstavku 211. člena KZ-1 določilo kazen deset mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta ter posebni pogoj, da oškodovancu C. C. v roku šestih mesecev povrne znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi v znesku 9.200,00 EUR, sicer bo določena kazen zapora lahko izrečena. Na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da je obdolženec dolžan oškodovancu C. C. (solidarno s posebej obravnavanim B. B., ki mu je bilo plačilo navedenega zneska naloženo s sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti I K 26965/2020 z dne 1. 10. 2020, pravnomočno 8. 10. 2020) plačati znesek 9.200,00 EUR, medtem ko je v presežku oškodovanca napotilo na pravdo. Po prvem odstavku 95. člena ZKP je obdolžencu naložilo povrnitev stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, in sicer plačilo sodne takse v zneskih 192,00 EUR in 135,00 EUR.

2. Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obdolženca iz vseh pritožbenih razlogov, in sicer zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka, kot navaja v uvodu pritožbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolžencu izreče oprostilno sodbo, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba v bistvenem navaja, da iz opisa historičnega dogodka v izreku izpodbijane sodbe ne izhajajo zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja goljufije niti elementi sostorilstva, ker ni razvidno, kakšno naj bi sploh bilo obdolženčevo protipravno izvršitveno ravnanje, in ker iz izreka izhaja, da je bil B. B. tisti, ki je vzpostavil stik z oškodovancem in se z njim dogovarjal, ne pa tudi obdolženec. Zaradi tega pritožba meni, da je opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe nejasen in nerazumljiv, kar pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

5. Če v opisu dejanja v obsodilni sodbi manjka kateri izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja, ima lahko to za posledico, da je izrek sodbe nerazumljiv, vendar pa v takem primeru ne gre za kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kot to trdi pritožba, temveč za kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena tega zakona.1 Nerazumljivost izreka v smislu 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je namreč podana le, če se iz njega ne da ugotoviti, za kakšno kaznivo dejanje gre, ker dejanje ni opisano na način, kot je predpisan v 2. točki prvega odstavka 269. člena ZKP. Izrek bo v opisanem smislu razumljiv, če opis dejanja vsebuje okoliščine, s katerimi je dejanje „kar najbolj natančno označeno“. Med te okoliščine primeroma spadajo čas in kraj storitve kaznivega dejanja, predmet na katerem, in sredstvo, s katerim je bilo storjeno dejanje (2. točka prvega odstavka 269. člena ZKP). Zato izreka sodbe ni mogoče označiti kot nerazumljivega v smislu 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP zgolj iz zato, ker v opisu ravnanja ne prepoznamo (vseh) zakonskih znakov kaznivega dejanja. V takšnem primeru bo izrek povsem razumljiv, kot že pojasnjeno, pa bo podana kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP in ne kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.2

6. Pritožba utemeljeno pogreša zakonske znake očitanega kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, ki ga stori kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe namreč tudi po presoji pritožbenega sodišča ne konkretizira oziroma v zadostni meri substancira abstraktnega zakonskega znaka preslepitve, torej izvršitvenega ravnanja lažnivega prikazovanja (ali prikrivanja) dejanskih okoliščin ter posledično goljufivega (preslepitvenega) namena obdolženca, ki mora biti pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 211. člena KZ-1 podan ob sklenitvi posla.

7. V konkretnem delu opisa kaznivega dejanja je navedeno, da je B. B., po predhodnem dogovoru z obdolžencem, z oškodovancem C. C. sklenil dogovor o nabavi sadjarskega kmetijskega traktorja znamke Goldoni – Star, za katerega se je lažno zavezal, da mu ga bosta z obdolžencem dobavila do 31. 12. 2012 pod pogojem, da jima plača predujem, zaradi česar je oškodovanec še istega dne B. izročil aro v višini 2.000,00 EUR, kasneje pa še v večkratnih zneskih skupno 2.700,00 EUR, obdolžencu pa je izročil enkratni znesek v višini 4.500,00 EUR, v nadaljevanju opisa pa še, da kljub pozivom oškodovanca B. B. in obdolženec traktorja nista dobavila niti mu nista vrnila denarja.3 V takšnem opisu niso z ničemer konkretizirane okoliščine, iz katerih bi izhajala obdolženčeva vloga pri sklepanju posla z oškodovancem in obstoj njegove lažne zaveze o dobavi traktorja, saj so konkretno opisane le aktivnosti B. B., medtem ko se obdolžencu očita le enkraten prejem zneska 4.500,00 EUR v solucijski fazi posla. Konkretizacije vloge in izvršitvenega ravnanja obdolženca pa ni mogoče prepoznati niti v posplošeno zatrjevanem predhodnem dogovoru s B. B., saj tudi načrt sostorilcev o skupni storitvi kaznivega dejanja, z medsebojno delitvijo dela pri njegovi izvršitvi, ni opisan z nobeno drugo konkretno okoliščino. Poleg tega tudi splošen in abstrakten dostavek, da B. B. in obdolženec že ob sklenitvi dogovora o nabavi traktorja le-tega nista imela namena dobaviti niti vrniti denarja, ne zadostuje za konkretizacijo zakonskega znaka goljufivega namena. Glede na ustaljeno ustavno sodno prakso4 v zvezi s konkretizacijo goljufivega namena v sklopu kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 tako pritožbeno sodišče zaključuje, da je iz opisa izostalo substanciranje tistih obdolženčevih ravnanj, ki so pripeljala do oškodovančeve zmote o dejanskih okoliščinah, v posledici katere je oškodovanec B. B. in obdolžencu izročil denar.

8. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritrdilo ugotovitvi pritožbe, da opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe ne vsebuje (vseh) zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja goljufije, zato je zaključilo, da je sodišče prve stopnje prekršilo kazenski zakon v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje (1. točka 372. člena ZKP).

9. Zaradi ugotovljene kršitve kazenskega zakona je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 394. člena ZKP, ne da bi presojalo preostale pritožbene navedbe, pritožbi obdolženčevega zagovornika ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženca po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe, da naj bi storil kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena v zvezi z 20. členom KZ-1. 10. Odločba o premoženjskopravnem zahtevku temelji na tretjem odstavku 105. člena ZKP in je posledica izreka oprostilne sodbe, odločba o obveznosti plačila stroškov kazenskega postopka na prvi in drugi stopnji pa temelji na prvem odstavku 96. člena in prvem odstavku 98. člena ZKP.

1 Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku (ZKP), GV Založba, Ljubljana 2004, str. 793. 2 Sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 11688/2017 z dne 10. 6. 2022. 3 Primerjaj opis dejanja v sodbi in sklepu VSL VII Kp 53863/2020 z dne 21. 12. 2021. 4 Odločba Ustavnega sodišča RS Up-911/15-11 z dne 14. 9. 2017.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia