Jedro

Ker toženka ni izkazala, da pravdni stroški, ki jih je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo z izpodbijanim sklepom, niso nastali po začetku osebnega stečaja nad toženko, jih mora toženka tožeči stranki povrniti v skladu z določbo 354. člena ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 845,10 EUR, v roku petnajst dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep je toženka vložila pravočasno pritožbo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi ali pa ga spremeni. Navaja, da so vsi stroški, ki jih je sodišče priznalo tožeči stranki, nastali pred začetkom stečajnega postopka, zato se ne morejo plačati prednostno pred ostalimi terjatvami kot strošek stečajnega postopka, temveč jih mora tožeča stranka sedaj, ko so odmerjeni, prijaviti kot terjatev v stečajni postopek. Izrek sklepa bi zato moral biti oblikovan tako, da bi bilo nedvoumno zapisano, da se tožeči stranki priznajo stroški v višini 845,10 EUR ter da se znesek poplača v skladu z določili ZFPPIPP kot se poplačajo ostale terjatve stečajnega postopka St 667/2012. 3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Izpostavlja, da so stroški nastali šele z izpodbijano odločitvijo sodišča prve stopnje o povrnitvi pravdnih stroškov, kar je nedvomno po začetku stečajnega postopka. Takšno stališče potrjuje tudi obsežna sodna praksa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nad toženko je bil začet postopek osebnega stečaja dne 10. 4. 2012. Tožeča stranka je terjatev, ki je bila predmet tega pravdnega postopka priglasila v stečajni postopek. V njem ji je bila priznana celotna priglašena terjatev in sicer glavnica v višini 18.063,80 EUR, obresti v višini 1.482,88 EUR in stroški v višini 192,48 EUR, torej stroški nastali do začetka stečajnega postopka (60. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP), kot so ji bili priznani s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 7420/2011 z dne 31. 5. 2011 (postopek se je začel na podlagi predloga za izvršbo). Postopek se je po ugovoru toženke nadaljeval kot pravdni postopek, v katerem so tožeči stranki tudi nastali stroški. S pavšalnimi navedbami, da z izpodbijanim sklepom priznani stroški tožeči stranki niso nastali po uvedbi stečajnega postopka nad toženko, pritožnica ne more uspeti. Pravdni postopek je bil končan s sklepom z dne 7. 11. 2014, zato je strošek nagrade za postopek nedvomno strošek nastal po začetku stečajnega postopka. Da tožeči stranki po začetku stečajnega postopka niso nastali nobeni materialni stroški in ne stroški s plačilom sodne takse, pa toženka konkretno ne zatrjuje in ne izkaže. 6. Ker torej toženka ni izkazala, da pravdni stroški, ki jih je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo z izpodbijanim sklepom, niso nastali po začetku osebnega stečaja nad toženko, jih mora toženka tožeči stranki povrniti v skladu z določbo 354. člena ZFPPIPP. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita (izrek pa tudi pravilno oblikovan).Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah 154. in prvega odstavka 155. člena ZPP.