Jedro

Glede na to da je bila tožniku za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu I Kpr 65031/2019 že dodeljena BPP ter za njeno izvajanje določen odvetnik A. A. in da je tožnik v predmetni prošnji z 22. 3. 2022 zaprosil za dodelitev BPP za isti kazenski postopek ter ob tem, da v tožbi ni navedel nobenih razlogov, ki bi narekovali (ponovno) dodelitev BPP, sodišče sodi, da je odločitev organa za BPP v izpodbijanem sklepu pravilna in utemeljena na citirani določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožnikovo prošnjo z 22. 3. 2022 za dodelitev BPP v postopku pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu I Kpr 65031/2019. V obrazložitvi navaja, da iz vpogleda v elektronski kazenski vpisnik izhaja, da je tožnik obdolženec v navedeni kazenski zadevi zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena ter po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), oboje v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, in da mu je bila v tej kazenski zadevi z odločbo Bpp 388/2021 z 29. 9. 2021, ki je postala pravnomočna, za pravno svetovanje in zastopanje odobrena izredna BPP, za izvajanje katere je bil določen odvetnik A. A. Ker je tožnik za isto kazensko zadevo vložil novo prošnjo za BPP, dejansko stanje oziroma pravna podlaga, na kateri utemeljuje svoj zahtevek, pa se od zadnje odločitve ni v ničemer spremenilo, je organ njegovo prošnjo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) kot nedopustno zavrgel. **Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

2. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je s tem, ko je preko odvetniške družbe vložil predmetno prošnjo za BPP, konkludentno izrazil, da si prej postavljenega odvetnika A. A. ne želi. Poudarja, da ni vedel, na kakšen drugačen način bi izrazil željo po zamenjavi odvetnika, saj je pravni laik in nepismen. Sklepal je, da je dovolj, da v svoji zadevi pooblasti novega, drugega odvetnika. Pooblaščena odvetniška družba pa do vložitve prošnje za BPP ni razpolagala s podatkom, da ima tožnik že s strani organa za BPP postavljenega odvetnika oziroma da ta še ni bil razrešen, saj je o tem tožnik ni obvestil. Izpostavlja, da so stranke v zaporih oziroma priporih specifične stranke, ki svojim pooblaščencem ponavadi ne zagotovijo vseh podatkov. Meni, da bi moral organ v tem primeru tožnika oziroma njegovega pooblaščenca pozvati na izjasnitev, ali vložena prošnja predstavlja tudi prošnjo za razrešitev prej postavljenega odvetnika A. A. Sklicuje se tudi na deveti odstavek 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Sodišču predlaga naj tožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odvetnika A. A., dodeljenega obdolžencu po sklepu Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 388/2022 s 23. 11. 2021, razreši ter da tožnikovi prošnji ugodi in mu dodeli redno BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu I Kpr 65031/2019 zaradi kaznivega dejanja tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 od 23. 3. 2022 dalje in da za izvajanje BPP določi B., o.p., d.o.o., ... Podrejeno predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek. Hkrati zahteva povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

**Odločanje po sodnici posameznici**

4. Sodišče je na seji 12. 5. 2022 sprejelo sklep I U 516/2022-5, da v zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).1 Ugotovilo je namreč, da se zadeva nanaša na vprašanje pravilnosti oziroma zakonitosti zavrženja tožnikove prošnje za BPP po določbah ZBPP in 129. člena ZUP, kar je predmet obširne sodne prakse, dejansko stanje pa tudi ni zapleteno.

**Datum odločitve sodišča**

5. Sodišče je narok za glavno obravnavo 14. 6. 2022, ki se ga je udeležil tožnikov pooblaščenec, toženka pa kljub pravilnemu vabljenju ne, v celoti snemalo. Sodbo je izdalo po poteku 5-dnevnega roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa zapisnika.2 **Dokazni sklep**

6. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo vse listine v upravnem spisu predmetne zadeve (Bpp 155/2022), izpodbijani sklep, ki ga je v sodni spis vložil tožnik (priloga A2) ter na podlagi drugega odstavka 20. člena ZUS-13 izven naroka za glavno obravnavo, s čimer je tožnik soglašal, tudi vse listine v upravnem spisu povezane zadeve Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 388/2021. 7. Kot neprimernega pa je zavrnilo dokazni predlog za tožnikovo zaslišanje. Kot je pojasnil njegov pooblaščenec na naroku 14. 6. 2022, bi tožnik izpovedal, da ni vedel, da mu je dodeljen „nek odvetnik“ in da „je bila izdana BPP“ ter predvsem o tem, da želi delati z B. in da je iz tega razloga podpisal pooblastilo tej odvetniški družbi in predlog za BPP. Sodišče namreč ocenjuje, da zaslišanje stranke ni primeren dokaz za dokazovanje dejstva, da je bila stranki dodeljena BPP. S katerim odvetnikom oziroma odvetniško družbo "želi delati tožnik" pa glede na relevantne določbe ZBPP ni pravno pomembno dejstvo za odločitev sodišča v tej zadevi, kar bo podrobneje ponazorjeno v nadaljevanju.

8. Dokazni predlog za vpogled v spis Okrožnega sodišča v Novem mestu I Kpr 65031/2019 je tožnik na naroku umaknil. Drugih dokaznih predlogov pa ni bilo.

**K I. točki izreka**

9. Tožba ni utemeljena.

10. Med strankama je sporno, ali je organ za BPP ravnal pravilno, ko je tožnikovo prošnjo z 22. 3. 2022 za dodelitev BPP v postopku pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu I Kpr 65031/2019 z izpodbijanim sklepom zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.

11. Po drugem odstavku 34. člena ZBPP pristojni organ za BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače. Skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njen že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti; enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

12. Sodišče ugotavlja, da iz upravnega spisa Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 388/2021 izhaja, da je bila tožniku z odločbo Bpp 388/2021 z 29. 9. 2021 dodeljena izredna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu I Kpr 65031/2019, od 15. 9. 2021 dalje, ter da je bil za izvajanje BPP po navedeni odločbi določen odvetnik A. A., kar med strankama niti ni sporno.4 Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je navedena odločba pravnomočna, čemur tožnik ne oporeka.

13. Iz upravnega spisa Bpp 155/2022 pa je razvidno, da je tožnik v predmetni prošnji za BPP z 22. 3. 2022, ki jo je Okrožno sodišče v Novem mestu prejelo 24. 3. 2022, zaprosil za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu I Kpr 65031/2019, in da je kot izbranega odvetnika navedel B., o.p., d.o.o., ...

14. Glede na to da je bila tožniku, kot že povedano, za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu I Kpr 65031/2019 že dodeljena BPP ter za njeno izvajanje določen odvetnik A. A. (s prej citirano pravnomočno odločbo Bpp 388/2021 z 29. 9. 2021) in da je tožnik v predmetni prošnji z 22. 3. 2022 zaprosil za dodelitev BPP za isti kazenski postopek ter ob tem, da v tožbi ni navedel nobenih razlogov, ki bi narekovali (ponovno) dodelitev BPP, sodišče sodi, da je odločitev organa za BPP v izpodbijanem sklepu pravilna in utemeljena na citirani določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.

15. V zvezi s tožnikovimi navedbami v upravnem sporu sodišče ugotavlja, da je bila odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 388/2021 z 29. 9. 2021 tožniku vročena 23. 10. 2021, kar izhaja iz vročilnice, ki je del upravnega spisa Bpp 388/2021. Pavšalni tožnikovi navedbi, da bi ga moral organ za BPP po devetem odstavku 30. člena ZBPP pozvati na izjasnitev, ali vložena prošnja pomeni tudi prošnjo za razrešitev prej postavljenega odvetnika oziroma da bi moral organ prej postavljenega odvetnika v skladu z navedeno določbo ZBPP razrešiti in postaviti drugega odvetnika – predlagano odvetniško družbo, pa sodišče tudi ni moglo slediti.

16. Skladno s prvim odstavkom 30. člena ZBPP prosilec sicer lahko sam izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje BPP, in jo navede v prošnji za BPP. Tožnik je to storil in v prošnji za dodelitev BPP, vloženi 14. 9. 2021 pri Okrožnem sodišču v Novem mestu, predlagal postavitev odvetnika A. A., čemur je organ za BPP sledil in z odločbo Bpp 388/2021 z 29. 9. 2021 tožniku dodelil izbranega odvetnika.

17. Razrešitev (že) postavljenega odvetnika pa je mogoča le ob upoštevanju določbe devetega odstavka 30. člena ZBPP, po katerem sme pristojni organ za BPP na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti ter namesto razrešenega odvetnika postavi drugega. Vendar tožnik niti v upravnem postopku, niti v predmetni tožbi ni konkretno navedel, da postavljeni odvetnik ne bi v redu opravljal svoje dolžnosti. Po presoji sodišča pa organ za BPP zgolj zato, ker je tožnik vložil (ponovno) prošnjo za dodelitev BPP za isto kazensko zadevo, ob izostanku kakršnihkoli konkretnih navedb o tem, da postavljeni odvetnik svoje dolžnosti ne opravlja v redu, tožnika ni bil dolžan pozivati k dopolnitvi prošnje za BPP, saj je bila ta popolna in razumljiva. Kolikor je torej tožnik predlagal svoje zaslišanje v tem upravnem sporu s tem v zvezi, sodišče pojasnjuje, da glede na to, da kot rečeno ni podal konkretnih trditev glede neustreznega zastopanja in svetovanja s strani postavljenega odvetnika, izvedba tega v sodnem postopku predlaganega dokaza niti ni bila mogoča. 18. Po vsem povedanem sodišče zaključuje, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. **K II. točki izreka**

19. Skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 3 Po drugem odstavku 20. člena ZUS-1 sodišče ni vezano na dokazne predloge strank in lahko izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti ter pravilni odločitvi. Dokazni predlog za vpogled v spis Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 388/2021 je namreč tožnik na naroku umaknil. 4 Glej: prepis zvočnega posnetka glavne obravnave s 14. 6. 2022, str. 3.