Jedro

Tudi po oceni sodišča druge stopnje do sedaj izvedeni postopek potrjuje utemeljenost suma, da je obdolženec oškodovanca udaril in ga s tem hudo telesno poškodoval. Iz zagovora obdolženca, ki sicer zanika, da bi oškodovanca udaril, izhaja, da je skupaj z neznancem bil v bolnici, kjer je hotel obiskati očeta, kar pa mu medicinska sestra ni pustila. Zato je med njima prišlo do prepira, v katerem je tudi razbil telefon; kdo pa je udaril zdravnika pa ni videl. Prav okoliščina, da je na obisk k hospitaliziranemu očetu kritičnega dne hotel prav obdolženec (in ne neznanec, ki naj bi ga v bolnico pripeljal), pa tudi po oceni sodišča druge stopnje utemeljuje sum, da je zdravnika udaril prav obdolženec.

Izrek

Pritožbi državne tožilke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje pod točko II. izreka spremeni tako, da se zoper obdolženega B. B. opravi preiskava v smeri kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 134. člena KZ, ker je A. B. tako telesno poškodoval, da je bila njegova zmožnost za delo za vselej zmanjšana, s tem, da je dne 13.11.1997 ob 18.45 uri potem, ko se je sprl z medicinsko sestro M. Š., ki je poklicala na pomoč dežurnega zdravnika A. B. in je le ta prišel do recepcije, skušal B. B. pomiriti, pri tem pa mu je B. B. grozil in ga žalil, nato pa ga je B. B. med prerivanjem s pestjo roke večkrat udaril v desni del obraza in desno oko tako, da je zadobil raztrganino mrežnice desnega očesa in oteklino na desni strani obraza, pri čemer je bil začasno in znatno oslabljen pomemben del njegovega organa in je bil začasno nezmožen za vsakršno delo, kar je huda telesna poškodba.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je senat sodišča prve stopnje iz spisa izločil uradni zaznamek o razgovoru policije z osumljencem (točka I. izreka sklepa sodišča prve stopnje) in zavrnilo zahtevo državnega tožilca za opravo preiskave zoper obdolženca v smeri kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 134. člena KZ (točka II. izreka sklepa sodišča prve stopnje). Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da iz v predhodnem postopku zbranih podatkov ni razvidno, katera izmed njih dveh oseb je oškodovancu povzročila poškodbe ter da obstaja resen dvom, saj bi oškodovanca z enako verjetnostjo lahko poškodovala druga oseba, ne obdolženec.

Zoper sklep sodišča prve stopnje pod točko II. izreka, se je pravočasno, iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožila državna tožilka ter predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Višja državna tožilka iz Ljubljane XY je v svojem pisnem mnenju, podanem skladno z določbo drugega odstavka 445. člena ZKP, predlagala ugoditev pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožba utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj tudi po oceni sodišča druge stopnje do sedaj izvedeni postopek, potrjuje utemeljenost suma, da je obdolženec oškodovanca udaril in ga s tem hudo telesno poškodoval. Iz zagovora obdolženca, ki sicer zanika, da bi oškodovanca udaril, izhaja, da je skupaj z neznancem bil v bolnici, kjer je hotel obiskati očeta, kar pa mu medicinska sestra ni pustila. Zato je med njima prišlo do prepira, v katerem je tudi razbil telefon; kdo pa je udaril zdravnika pa ni videl. Iz uradnih zaznamkov o razgovorih z medicinsko sestro in zdravnikom-oškodovancem, pa izhaja, da je zdravnika, ki je prišel na recepcijo na klic medicinske sestre, udaril eden izmed obeh moških, ki sta se kritičnega dne prepirala že z medicinsko sestro oziroma, kot to izhaja iz uradnega zaznamka o razgovoru policije z oškodovanim A. B., najverjetneje prav obdolženec. Prav okoliščina, da je na obisk k hospitaliziranemu očetu kritičnega dne hotel prav obdolženec (in ne neznanec, ki naj bi ga v bolnico pripeljal), pa tudi po oceni sodišča druge stopnje utemeljuje sum, da je zdravnika udaril prav obdolženec.

Glede na navedeno, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zoper obdolženca uvedlo preiskavo v smeri kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 134. člena KZ, saj je namen preiskave, da se zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali postopek ustavi. V preiskavi bo potrebno poleg dokazov, katere je že v zahtevi za preiskavo predlagala državna tožilka, zaradi izključitve dvoma o storilcu, ki je oškodovanca kritičnega večera z udarcem v obraz hudo telesno poškodoval, izvesti tudi sodno prepoznavo.