Jedro

V postopkih, v katerih se odloča o dovolitvi gradnje, lahko stranski udeleženec (v tem primeru tožnika) varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi. Prav tako tudi upravni spor ni actio popularis in ni namenjen varstvu objektivne zakonitosti. To izhaja iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ki določa, da se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Upravna enota ... (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) je z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem odločila, da se 1. in 2. stranki z interesom kot investitorjema izda gradbeno dovoljenje za gradnjo manj zahtevnega objekta: fekalne kanalizacije (CC-SI: 22231 - cevovodi za odpadno vodo), na zemljiščih s parcelnimi številkami 90/1, 1585/2, 451/2, 451/1, 450/2 in 450/1, k. o. ..., s hišnimi priključki na zemljiščih s parcelnimi številkami 450/1 in 450/2, k. o. ..., in nezahtevnih objektov: vodovoda (CC-SI: 22221 - lokalni vodovodi za pitno vodo in tehnološko vodo), na zemljiščih s parcelnimi številkami 451/2, 451/1, 450/1 in 450/2, k. o. ..., s hišnimi priključki na zemljiščih s parcelnimi številkami 450/1 in 450/2, ..., nizkonapetostnega elektro voda (CC-SI: 22240 - distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja), na zemljiščih s parcelnimi številkami 451/1, 450/1 in 450/2, k. o. ..., s hišnimi priključki na zemljiščih s parcelnimi številkami 450/1 in 450/2, k. o. ..., in telekomunikacijskega voda (CC-SI: 22240 - distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja), na zemljiščih s parcelnimi številkami 451/1, 450/1 in 450/2, k. o. ..., s hišnimi priključki na zemljiščih s parcelnimi številkami 450/1 in 450/2, k. o. ... (1. točka izreka), da se gradnja dovoli pod tam navedenimi pogoji (2. točka izreka), da je sestavni del tega gradbenega dovoljenja zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja in projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (3. točka izreka), da je pri gradnji treba upoštevati tam navedena mnenja (4. točka izreka), da gradbeno dovoljenje preneha veljati, če investitor ne vloži popolne prijave začetka gradnje v petih letih od njegove pravnomočnosti (5. točka izreka) ter da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (6. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ po ugotovitvi, da so izpolnjeni vsi pogoji, izpodbijano gradbeno dovoljenje izdal na podlagi prvega odstavka 7. člena Gradbenega zakona (GZ). Med drugim je pojasnil, da ne drži, da telekomunikacijski vod poteka po zemljišču s parcelno številko 1585/4, k. o. ... Točka priključitve je očitno na zemljišču s parcelno številko 451/1, k. o. ..., vod pa naprej poteka po zemljiščih s parcelnima številkama 450/1 in 450/2, k. o. ... Na teh zemljiščih pa je izkazana pravica graditi, ki je vpisana v zemljiško knjigo. Pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo se očitno nanaša na gradnjo v varovalnem pasu in cestnem telesu regionalne ceste, ne glede na to, da je v njem navedeno zemljišče s parcelno številko 1585/4, k. o. ... Soglasje Direkcije Republike Slovenije za ceste je eksplicitno podano tudi za gradnjo vodovodnega in kanalizacijskega voda, ki pa ne potekata po zemljišču s parcelno številko 1585/4, k. o. ..., zato 1. in 2. stranka z interesom ne potrebujeta dokazila o pravici graditi.

3.Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: drugostopenjski organ) je s svojo odločbo z dne 20. 7. 2022 pritožbo tožnikov ter A. A. in B. B. zoper izpodbijano gradbeno dovoljenje zavrnilo. V obrazložitvi je zapisalo, da lahko stranski udeleženci v postopku varujejo le svoje pravno varovane interese. Drugostopenjski organ je v zvezi z jaškom za telekomunikacije pritrdil razlogovanju prvostopenjskega organa. Dodal je, da je pri zemljišču s parcelno številko 451/1, k. o. ..., ki je v lasti 1. tožnika, vknjižena služnostna pravica poti v korist vsakokratnega lastnika zemljišč s parcelnimi številkami 450, 450/2, 450/1 in 450/3, k. o. ..., ter služnostna pravica izgradnje in vzdrževanja komunalnih vodov v korist gospodujočih zemljišč s parcelnimi številkami 450/1, 450/2 in 450/3, k. o. ... Zato ni dvoma, da imata 1. in 2. stranka z interesom na zemljišču s parcelno številko 451/1, k. o. ..., na katerem je točka priključitve (jašek za telekomunikacijo), izkazano pravico graditi. Glede dostopne poti pa je drugostopenjski organ pojasnil, da ta ni predmet odločanja v tej zadevi ter da je bil prvostopenjski organ vezan na zahtevo 1. in 2. stranke z interesom. Kot neutemeljene je zavrnil tudi navedbe, ki so se nanašale na verjetnost obstoja eksplozivnega telesa na območju, predvidenem za gradnjo.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

4.Tožnika se z opisano odločitvijo ne strinjata. V tožbi v bistvenem zatrjujeta, da 1. in 2. stranka z interesom kot investitorja nimata upravno veljavne urejene dostopne poti do svojih zemljišč v celotni dolžini, zato nameravana gradnja sploh ni možna, dokler se ne uredi dostopna pot s priključkom na regionalno cesto v obsegu za več objektov. Obe gradbeni parceli, ki sta predmet opremljanja po izpodbijanem gradbenem dovoljenju, nimata druge možnosti, kot da se priključita na javno državno cesto ... odsek ... prek individualnega priključka, dovoljenega za priključitev stanovanjske hiše 2. tožnika. Sklicujoč se na 3. člen GZ trdita, da ker 1. in 2. stranka z interesom zahtevata gradnjo sekundarne infrastrukture, bi morala biti predmet presoje izpodbijanega gradbenega dovoljenja tudi dostopna pot od javne ceste do obeh njunih zemljišč s priključkom za štiri objekte, za katere še ni bilo izdano gradbeno dovoljenje. 2. tožnik je s predloženo fotografijo izkazal, da je jašek za telekomunikacije na nepremičnini s parcelno številko 1585/4, k. o. ..., ki je v njegovi lasti ter na kateri 1. in 2. stranka z interesom nimata pravice graditi. Na tem zemljišču so telekomunikacijski vodi (ki so razvidni iz predloženega grafičnega dela projektne dokumentacije), za katere ni ustanovljena služnost. Vknjižena služnost v korist Občine ... je le za gradnjo, obratovanje vzdrževanja sanacije, nadzora in dostopa do kanalizacijskega voda in priključkov. Tožnika opozarjata, da predmetna nepremičnina ne bi bila predmet pozitivnega mnenja Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, če se nanjo ne bi posegalo s samo gradnjo, in da toženka ni z gotovostjo izključila, da nameravana gradnja ni v območju neeksplodirane bombe. Sodišču predlagata, naj izpodbijano gradbeno dovoljenje odpravi, toženki pa naloži povrnitev njunih stroškov postopka.

5.Toženka na tožbo ni odgovorila, predložila je upravni spis.

6.1. in 2. stranka z interesom v odgovoru na tožbo v bistvenem navajata, da imata za dostop do njunih nepremičnin s parcelnimi številkami 450/1 in 450/2, k. o. ..., ustanovljeno ustrezno služnost poti in da je tako dostop do njunih nepremičnin mogoč. Drugostopenjski organ je pojasnil, da imata izkazano pravico graditi komunalno infrastrukturo in da se izpodbijano gradbeno dovoljenje ne nanaša na gradnjo dostopne poti do stanovanjskih objektov. 1. in 2. stranka z interesom menita, da za gradnjo komunalne infrastrukture že po naravi stvari ni pogoj minimalna komunalna opremljenost zemljišča. Enako velja za ureditev priključkov na cesto. Tudi sicer ni jasno, kako je vprašanje urejenosti dostopa 1. in 2. stranke z interesom do javne ceste povezano s pravicami in pravnimi koristmi tožnikov. 1. in 2. stranka z interesom opozarjata, da izpodbijano gradbeno dovoljenje ne predvideva nobenega posega na nepremičnino s parcelno številko 1585/4, k. o. ... Za poseg v nepremičnino s parcelno številko 451/1, k. o. ..., pa je urejena stvarna služnost v korist njunih nepremičnin. Dalje trdita, da določba štirinajste alineje prvega odstavka 3. člena GZ ne terja, da mora zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo komunalne infrastrukture vsebovati zahtevo, ki bi se nanašala na vso potrebno komunalno oskrbo bodočega objekta. Sklicujoč se na peti odstavek 39. člena GZ zavračata, da bi morala dokazovati, da trditve tožnikov o nevarnosti obstoja eksplozivnega telesa ne držijo. Sodišču predlagata, naj tožbo zavrne in jima prizna pravico do povrnitve stroškov postopka.

7.Tožnika v pripravljalni vlogi z dne 24. 10. 2024, sklicujoč se na legalitetno načelo, ponovno poudarjata, da bi moral prvostopenjski organ v postopku preveriti, ali je zahtevku 1. in 2. stranke z interesom kot investitorjema sploh možno ugoditi, glede na to da v njem ni gradnje dostopne poti do zemljišč, ki so predmet izgradnje ostale komunalne infrastrukture.

Sojenje brez glavne obravnave

8.Ker so se vse stranke upravnega spora pravici do izvedbe glavne obravnave odpovedale, je sodišče odločilo brez glavne obravnave, na podlagi listin (peta alineja drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)). Sodišče je štelo, da sta se tožnika z odpovedjo glavni obravnavi in s podajo soglasja, da sodišče v zadevi odloči na podlagi listin, odpovedala tudi predlaganemu zaslišanju strank (ki ga je že po naravi stvari mogoče izvesti le na glavni obravnavi).

K I. točki izreka:

9.Tožba ni utemeljena.

10.V obravnavani zadevi je predmet presoje gradbeno dovoljenje, ki ga je prvostopenjski organ izdal 1. in 2. stranki z interesom za gradnjo fekalne kanalizacije, vodovoda, nizkonapetostnega elektro voda in telekomunikacijskega voda v katastrski občini ... Tožnika izdanemu gradbenemu dovoljenju ugovarjata ter trdita, (1) da 1. in 2. stranka z interesom za dostop do svojih zemljišč nimata urejene dostopne poti, ki bi morala biti po njunem mnenju del tega gradbenega dovoljenja, (2) da leži jašek za telekomunikacije na nepremičnini s parcelno številko 1585/4, k. o. ..., ki je v lasti 2. tožnika, in (3) da toženka ni z gotovostjo izključila, da nameravana gradnja ni na območju neeksplodirane bombe.

11.GZ je določal, da je za izdajo dovoljenj po GZ pristojna upravna enota, na območju katere je objekt, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 7. člena GZ).

12.V zvezi s tožbenimi očitki, da 1. in 2. stranka z interesom za dostop do svojih nepremičnin nimata urejene dostopne poti, sodišče ugotavlja, da tožnika z ničemer ne izkažeta, kako naj bi to vplivalo na njun pravni položaj. Dostopna pot do nepremičnin 1. in 2. stranke z interesom ni bila predmet odločanja v predmetnem upravnem postopku, z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem pa se s tem v zvezi tudi ne posega v nepremičnine tožnikov. V postopkih, v katerih se odloča o dovolitvi gradnje, lahko stranski udeleženec (v tem primeru tožnika) varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi.¹ Prav tako tudi upravni spor ni<em> actio popularsis</em> ² in ni namenjen varstvu objektivne zakonitosti. To izhaja iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ki določa, da se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Tožnika obenem tudi ne moreta uspeti s tožbenimi očitki, ki izhajajo iz predpostavke, da bo gradnja potekala v neskladju z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem (saj je to lahko kvečjemu predmet inšpekcijskega nadzora), kot tudi ne iz predpostavke morebitnih nedopustnih bodočih posegov v njuno nepremičnino (v zvezi s katerimi bosta lahko uveljavljala ustrezno varstvo, če bo do njih prišlo).

13.Sodišče dalje ne more slediti ugovoru tožnikov, da leži jašek za telekomunikacije, kjer bosta priključek na obstoječi električni vod in priključek na obstoječe telekomunikacijsko omrežje, na nepremičnini s parc. št. 1585/4, k. o. ..., tožnika pa naj ne bi izkazovala pravice graditi na tej nepremičnini. Prvostopenjski organ je v 2. točki izreka izpodbijanega gradbenega dovoljenja odločil, da se gradnja (med drugim) dovoli pod pogojema, da mora biti priključek na obstoječi električni vod izveden na zemljišču s parc. št. 451/1, k. o. ..., kjer se bo uredila navezava na elektro omrežje v novem kabelskem jašku, in da mora biti priključek na obstoječe telekomunikacijsko omrežje izveden na zemljišču s parc. št. 451/1, k. o. ... To jasno izhaja tudi iz zbirne situacije komunalnih vodov, ki se nahaja v upravnem spisu, kot sta pojasnila že prvostopenjski in drugostopenjski organ. Tožnika zato ne moreta uspeti s predložitvijo fotografij v naravi, iz katerih naj bi izhajalo, da jašek za telekomunikacije leži na nepremičnini s parc. št. 1585/4, k. o. ... Tega iz teh fotografij ni mogoče ugotoviti, tudi sicer pa je tako zatrjevano dejstvo nerelevatno, saj 1. in 2. stranko z interesom zavezuje 2. točka izreka izpodbijanega gradbenega dovoljenja, po kateri, kot pojasnjeno, se omenjena priključka izvedeta na nepremičnini s parc. št. 451/1, k. o. ... Iz istega razloga je tudi nepomembno, da je v pozitivnem mnenju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo z dne 1. 2. 2021 za gradnjo sekundarnih komunalnih infrastrukturnih vodov navedena nepremičnina s parcelno številko 1585/4, k. o. ..., saj se izpodbijano gradbeno dovoljenje na kakršenkoli poseg v to nepremičnino ne nanaša. Iz ZK izpiska parc. št. 451/1, ko. ..., ki je del upravnega spisa zadeve, ob tem izhaja, da je na omenjeni nepremičnini vknjižena "brezplačna stvarna služnost izgradnje in vzdrževanja komunalnih vodov (elektrika, vodovod, kanalizacija, CATV, plin...) v korist gospodujočih zemljišč parc. št. 450/1, 450/2 in 450/3 vse k. o. ...". Zemljišče parc. št. 450/1 je v lasti 1. stranke z interesom, zemljišče parc. št. 450/2 pa v lasti 2. stranke z interesom. Stranki z interesom po povedanem izkazujeta pravico do izvedbe priključka na elektro ter telekomunikacijsko omrežje (pa tudi izgradnje drugih komunalnih vodov) na parc. št. 451/1, k. o. ... (s hišnimi priključki na zemljiščih s parc. št. 450/1 in 450/2, ...). Ob tem gre ponoviti, da gradnja v neskladju z gradbenim dovoljenjem lahko pomeni razlog za ukrepanje gradbenega inšpektorja, zgolj možnost neupoštevanja izdanega gradbenega dovoljenja pa na zakonitost tega ne more vplivati.

14.Po presoji sodišča ni utemeljen niti ugovor tožnikov, da bi morala toženka v postopku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja s stopnjo gotovosti izključiti, da nameravana gradnja sekundarnih komunalnih infrastrukturnih vodov ne leži na območju neeksplodirane bombe. Tožnika, ki sta v postopku izdaje tega gradbenega dovoljenja sodelovala kot stranska udeleženca, bi morala namreč v skladu z določbo petega odstavka 39. člena GZ, ki določa, da mora stranka, ki med postopkom poda izjavo, iz katere izhaja, da nasprotuje nameravani gradnji, za trditve v izjavi predložiti dokaze, za svoje trditve o eksplozivnem telesu na območju nameravane gradnje predložiti ustrezne dokazne predloge. Takšnih dokazov tožnika nista predložila, saj sta tekom upravnega postopka na prvi stopnji zgolj pavšalno zatrjevala "veliko verjetnost, da se nahaja eksplozivno telo" na območju dostopne poti oz. infrastrukture nameravane gradnje. Ob tem sta navedla, da se eksplozivno telo "premika tako, da se točno ne ve, kje bi sedaj lahko bila", ter se sklicevala na "pričevanje starejših sosedov" ter zapisnik "Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi", pri čemer pa s tem v zvezi nista predlagala ali predložila nobenih dokazov (npr. prič, njihovih izjav ali pa zapisnika). V pritožbi zoper izpodbijano odločbo sta se tožnika (ponovno povsem pavšalno) sklicevala na podatke Civilne zaščite občine ..., pri čemer sklicevanja nista konkretizirala niti glede tega nista predložila nobenih dokazov, ter na gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše na (njuni) parc. št. 451/1, iz katerega naj bi ravno tako izhajala verjetnost obstoja eksplozivne naprave, pri čemer se v upravnem spisu zadeve (kot priloga pritožbe) nahajata zgolj 1. in 2. stran omenjenega gradbenega dovoljenja, iz katerih takšna vsebina ne izhaja. Tožnika ob tem tudi nista z ničemer pojasnila, zakaj naj bi glede na njuna zatrjevanja nevarnost predstavljala gradnja strank z interesom, ni pa takšne nevarnosti predstavljala njuna gradnja, ki naj bi se očitno izvajala v istem vplivnem območju domnevnega eksplozivnega telesa. Po povedanem upravni organ pri obravnavi tako oblikovanih, pavšalnih trditev tožnikov, za katere v upravnem postopku niso bili predloženi relevantni dokazi, ni ravnal nezakonito in je te pravilno zavrnil.

15.Glede na vse navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

16.Odločitev o zavrnitvi zahtevka za povrnitev stroškov postopka tožnikov temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, tožnika sama trpita svoje stroške postopka.

17.Odločitev o zavrnitvi zahtevka za povrnitev stroškov postopka 1. in 2. stranke z interesom temelji na prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1. in 2. stranka z interesom sta v sporu sicer uspela. Vendar pa sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški se stranki povrnejo, upošteva samo tiste, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Ker po presoji sodišča 1. in 2. stranka z interesom nista dodatno prispevali k razjasnitvi zadeve, priglašeni stroški niso bili potrebni in jih jima sodišče zato ni priznalo. Tudi 1 in 2. stranka z interesom tako sami trpita svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Glej na primer sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi X Ips 329/2010 z dne 18. 5. 2011, sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 1180/2002 z dne 13. 7. 2005 in sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 1435/2003 z dne 31. 3. 2005.

2Glej na primer sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I Up 462/2008 z dne 11. 12. 2008.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 7, 39, 39/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.