Jedro

Tožnik s tožbo izpodbija odločbo prvostopenjskega organa, ki je bila v pritožbenem postopku s strani drugostopenjskega organa odpravljena, kar pomeni, da ne izpodbija dokončnega upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1. Poleg tega pa se z izpodbijano odločbo, ki je bila odpravljena, tudi očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. O tožbi zoper izpodbijano odločbo tako meritorno ni mogoče odločati.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožnik je 2. 11. 2010 vložil tožbo zaradi odprave odločbe Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 16. 6. 2009, iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava ter kršitev pravil postopka in sodišču predlagal, naj izpodbijano odločbo v delu, v katerem ni bilo ugodeno tožnikovim zahtevkom, odpravi ter zadevo vrne v ponovni postopek; zahteval je tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je z izpodbijano odločbo prvostopenjski organ zavrnil zahtevek Ekološko kmetovanje – travinje število enot: 93,86 in odločil, da se bodo tožniku v obdobju naslednjih treh let pomoči zaradi preveč prijavljenih površin ali živali zmanjšale v višini 8.970,62 EUR. Organ prve stopnje je o navedenem zahtevku odločal že drugič. Na prvo odločitev se je tožnik pritožil, drugostopenjski organ pa je njegovi pritožbi ugodil ter v celoti odpravil odločbo št. 33101-50672/2008/31 ter zadevo poslal organu prve stopnje v ponovno odločanje. V nadaljevanju povzema razloge v drugostopenjski odločbi z dne 22. 10. 2009 in njegove napotke prvostopenjskemu organu za ponovni postopek. Dalje navaja, da je organ prve stopnje v ponovljenem postopku odločil enako in v obrazložitvi navedel, kakšne so bile ugotovitve kontrolorja, na katere je oprl svojo odločbo, ne pa tudi, kakšna naj bi bila razhajanja med ugotovljenim dejanskim stanjem enega in drugega kontrolorja in kako bi lahko do njih prišlo, pri čemer je po mnenju tožnika prezrl jasno opozorilo drugostopenjskega organa, da prvi zapisnik predstavlja verodostojno listino, medtem ko drugi zapisnik glede na podane pomanjkljivosti ni javna listina. Po mnenju tožnika prvostopenjski organ v svoji ponovni odločbi nikjer ni obrazložil dejanskega stanja in dokazal, na katere naj bi bilo oprto, ter ni navedel razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov. Tožnik je organu prve stopnje očital, da v svoji ponovno izdani odločbi nikjer ni navedel določbe in predpisov, na katere se odločba opira, razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razlogov, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank, ali zakaj je posamezen zahtevek zavrnjen. Kljub temu organ druge stopnje ob ponovnem odločanju ni sledil pritožbenim navedbam tožnika, pač pa je sprejel stališče, da se za drugi zapisnik kljub navedenim pomanjkljivostim šteje, da gre za verodostojno listino, na katero je organ prve stopnje pravilno oprl svojo odločbo. Tožnik se z navedenim ne strinja. Niti organ prve stopnje niti organ druge stopnje še vedno nista podala nekaterih jasnih odgovorov. Tožnik poudarja, da je bila zbirna vloga v letu 2008 z njegove strani sestavljena in oddana v skladu s Pravilnikom o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki je veljal 1. 1. 2009, ko je stopil v veljavo nov Pravilnik, pri čemer organ prve stopnje ni pojasnil, zakaj in na kakšni pravni podlagi retroaktivno uporablja materialne predpise, kar je protiustavno. Vztraja, da po kontrolnem pregledu dne 5. 9. 2008 ni bilo nobenega drugega legalnega pregleda za leto 2008, na katerem bi bilo ugotovljeno drugačno dejansko stanje od navedenega v zapisniku z dne 5. 9. 2008. V dokazne namene se sklicuje na dokumentacijo upravnega spisa v zadevi ter predlaga zaslišanje uradne osebe prvostopenjskega organa A.A. in tožnika ter predlaga opravo ogleda na kraju samem.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe. Navaja še, da naj bi tožnika zastopal pooblaščenec odvetnik, vendar tožbi ni priloženo pooblastilo za zastopanje ter tožba nima žiga odvetnika, glede na podpise tega odvetnika v drugih spisih pa dvomi v podpis odvetnika. Meni, da tožba ne izpolnjuje procesnih pogojev za obravnavo ter sodišču predlaga, naj jo zavrže. Dalje navaja, da tožnik vlaga tožbo v nasprotju s pravnim poukom v odločbi drugostopenjskega organa z dne 22. 10. 2009, s katero je bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje, zaradi česar se niso stekli procesni pogoji po 2. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1, saj je bila tožba vložena prezgodaj. S predmetno odločbo je bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje, zato je potrebno tožbo kot preuranjeno zavreči. Po tem, ko je sodišče navedeni odgovor na tožbo tožene stranke posredovalo v izjavo tožeči stranki, je ta v odgovoru z dne 17. 1. 2011 navedla, da v celoti vztraja pri tožbenem zahtevku in podanih tožbenih navedbah ter prereka navedbe tožene stranke. Navaja, da je bila tožba s strani pooblaščenega odvetnika ustrezno lastnoročno podpisana in ožigosana, tožbi pa je tudi bilo priloženo ustrezno pooblastilo za zastopanje. Navedbe tožene stranke, da naj bi bila tožba vložena prezgodaj, označuje za netočne. Navaja, da je bila na podlagi odločbe drugostopenjskega organa z dne 22. 10. 2009 izdana odločba prvostopenjskega organa z dne 1. 12. 2009, zoper katero se je tožnik pritožil in na kar je drugostopenjski organ odločil z odločbo z dne 17. 9. 2010. Tožeča stranka je ravnala v skladu s pravnim poukom odločbe drugostopenjskega organa z dne 17. 9. 2010 ter oddala pravočasno in dovoljeno tožbo, ter z njo zahtevala odpravo odločbe prvostopenjskega organa. Tožeča stranka zato vztraja pri tožbenem zahtevku in predlaga, da sodišče po izvedenem postopku, v okviru katerega naj po možnosti razpiše obravnavo, na kateri bo stranka lahko tudi ustno obrazložila vse podrobnosti, v celoti ugodi njenemu tožbenemu zahtevku, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške postopka skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče je moralo tožbo zavreči iz naslednjih razlogov: Tožnik s tožbo izpodbija odločbo Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (prvostopenjski organ) št. 33101-50672/2008/31 z dne 16. 6. 2009. V tožbi jasno in nedvoumno navaja, da izpodbija navedeno odločbo prvostopenjskega organa št. 33101-50672/2008/31 z dne 16. 6. 2009 in tudi v tožbenem predlogu, ki ga v tožbi podaja na dveh mestih, pred obrazložitvijo tožbe in v zaključnem delu tožbe, sodišču predlaga, naj to odločbo v delu, v katerem ni bilo ugodeno tožnikovim zahtevkom, odpravi. Prav to odločbo kot izpodbijano je tožnik tudi priložil tožbi.

Iz spisne dokumentacije upravnih spisov v zadevi pa izhaja, da je bila navedena izpodbijana odločba z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (drugostopenjski organ) št. 33101-1268/2009/2 z dne 22. 10. 2009 odpravljena ter zadeva vrnjena v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu; ta je v zadevi ponovno odločil z odločbo št. 33101-50672/2008/48 z dne 1. 12. 2009, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, o kateri je odločil drugostopenjski organ z odločbo št. 33101-385/2010/2 z dne 17. 9. 2010. Glede na to, da tožnik s tožbo izpodbija odločbo prvostopenjskega organa, ki je bila v pritožbenem postopku s strani drugostopenjskega organa odpravljena, to pomeni, da ne izpodbija dokončnega upravnega akta v smislu 2. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 odl. US, 107/09 odl. US, 62/2010, ZUS-1). Poleg tega pa se z izpodbijano odločbo, ki je bila odpravljena, tudi očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. O tožbi zoper izpodbijano odločbo tako meritorno ni mogoče odločati. Glede na to je sodišče moralo tožbo iz razlogov po 4. in 6. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči; gre za razloge, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (2. odstavek).

Sodišče dodaja, da tožnik še v naknadni pripravljalni vlogi, ki jo podaja po odgovoru tožene stranke na tožbo (slednja odgovarja, da odločbe z dne 16. 6. 2009 ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu), izrecno vztraja pri odločbi prvostopenjskega organa št. 33101-50672/2008/31 z dne 16. 6. 2009 kot izpodbijani, pri tem pa protispisno navaja, da je ravnal v skladu s pravnim poukom v odločbi drugostopenjskega organa z dne 17. 9. 2010, kajti če bi ravnal v skladu s pravnim poukom v navedeni odločbi, bi vložil tožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa št. 33101-50672/2008/48 z dne 1. 12. 2009, ne pa zoper odločbo tega organa št. 33101-50672/2008/31 z dne 16. 6. 2009, kot je ravnal. Z izrekom je obsežena tudi odločitev o tožnikovem stroškovnem zahtevku, temelji pa na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, če sodišče tožbo zavrže, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.