Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Skoraj dva meseca staro zdravniško potrdilo ne izkazuje toženčeve nesposobnosti udeležiti se glavne obravnave. Toženec je imel možnost vsa dejstva in dokaze navesti pisno v ugovoru in pripravljalnih vlogah, katerih dokazov ni mogel predlagati in katerih dejstev navesti, pa v pritožbi tudi ni konkretiziral.
Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, opr.št. In 6/99 z dne 25.3.1999 delno vzdržalo v veljavi in sicer tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 232.879,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.1.1999 dalje do plačila in ji plačati sorazmerni del stroškov izvršilnega postopka v višini 8.954,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.3.1999 dalje do plačila, vse v roku 15 dni. Toženi stranki je tudi naložilo plačati tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 190.977,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila.
Proti takšni sodbi se je iz vseh treh pritožbenih razlogov iz I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožil toženec in navedel, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati njegovo zdravstveno stanje in preložiti glavno obravnavo na podlagi 115. člena ZPP, saj redno obiskuje štiri specialiste (psihiatra, dermatologa, revmatologa in pulmologa). Nazadnje je bil na pregledu pri sodnem izvedencu za psihiatrijo doc. dr. Slavku Ziherlu, ki je podal mnenje, da se toženec v svojem stanju ne more udeležiti razprave. Na podlagi tega mnenja je bilo izdano zdravniško potrdilo, ki ga sodišče prve stopnje ni upoštevalo, ker je bilo staro dva meseca, vendar pa se le-to ne bi spremenilo, tudi če bi ga toženec pridobil tri dni pred glavno obravnavo. Poleg tega je vsako zdravniško potrdilo za toženca veliko breme, saj stane 5.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj toženec ne more prisostvovati na glavni obravnavi in podati novih dokazov ter navesti nova dejstva, ki bi znatno vplivala na izrek sodbe. Nadalje je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj je enostransko in brez zaslišanja toženca izdalo sodbo. Poleg tega je vseskozi zagovarjalo stališče tožeče stranke in ni upoštevalo dokumentacije toženca, s čimer ga je postavilo v neugoden položaj. Pritožnik predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijana sodba razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.
Pritožba ni utemeljena.
Toženec v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pri čemer meri na kršitev iz 8. točke II. odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi mu bila odvzeta možnost obravnavanja, s tem ko sodišče prve stopnje ni preložilo naroka za glavno obravnavo in ga v postopku ni zaslišalo. Pri tem se sklicuje na določilo člena 115 ZPP, ki določa, da lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Citirano določilo je glede na ustaljeno sodno prakso potrebno razlagati strogo in v vsakem konkretnem primeru posebej presoditi, ali predstavlja strankin predlog za preložitev naroka upravičen razlog ali pa zgolj manever zavlačevanja postopka. Sodišče mora namreč v javnem interesu zagotavljati koncentracijo in pospešitev postopka.
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje en dan pred razpisanim narokom za glavno obravnavo dne 1.6.2006, prejelo toženčev predlog za preložitev obravnave. Toženec je k predlogu priložil zdravniško potrdilo z dne 4.4.2006 (priloga ...), za katerega pa je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da ne izkazuje njegove nesposobnosti udeležiti se obravnave, saj je od izdaje zdravniškega potrdila do naroka za glavno obravnavo dne 1.6.2006 preteklo skoraj 2 meseca. Pritožbena navedba, da predstavljajo zdravniška potrdila finančno obremenitev, pa ne more biti pritožbeno upoštevni razlog, saj je preložitev naroka v interesu toženca, ki mora opravičljiv razlog izkazati tako, da bo ta nedvomno podan tudi na dan razpisanega naroka. Po presoji pritožbenega sodišča tudi ne gre spregledati, da je toženec predlagal preložitev naroka le en dan pred narokom kljub temu, da je prejel vabilo že prej in mu je bilo njegovo zdravstveno stanje glede na pritožbeno navedbo, da vseskozi obiskuje štiri specialiste, dobro poznano. V zvezi s pritožnikovim sklicevanjem na izvedensko mnenje izvedenca S. Z., pa je ugotoviti, da le-to predmetnemu spisu ni priloženo, toženec pa med postopkom pred sodiščem prve stopnje morebitnih psihiatričnih težav tudi ni posebej navajal. Pritožniku nadalje ne gre slediti, da zaradi nenavzočnosti na glavni obravnavi ne bi mogel podati novih dokazov in navesti novih dejstev, ki bi vplivali na izrek sodbe. Toženec je namreč imel možnost v ugovoru in pripravljalnih vlogah pisno navesti vsa dejstva in dokaze ter se izjaviti o vseh listinskih dokazih tožeče stranke, ki so mu bili pravilno vročeni. Toženec je tako ugovarjal sklepu o izvršbi ter vložil eno pripravljalno vlogo z dne 26.5.2006 (list.št. ...) in ni res, da sodišče prve stopnje njegovih navedb in dokazov ne bi upoštevalo, saj je iz obrazložitve izpodbijane sodbe (stran 3 in 4) razvidno, da se je do le-teh opredelilo in v dokaznem postopku prebralo vse priložene listinske dokaze, tudi toženčeve (dokazni sklep na strani 2 izpodbijane sodbe). Drugih dokazov pa toženec ni predlagal in ker v pritožbi tudi ni konkretiziral, katerih dokazov po njegovem mnenju ni mogel predlagati in katerih dejstev navesti, je takšno pritožbeno navedbo šteti za neobrazloženo in je pritožbeno sodišče iz tega razloga ne more pritožbeno preizkusiti.
Neutemeljen je tudi nadaljnji pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, s tem ko ni zaslišalo toženca. Po določilu člena 257 ZPP lahko ugotovi sodišče sporna dejstva, ki so pomembna za odločbo, tudi z zaslišanjem strank. Tako kot za druge dokaze velja torej tudi za zaslišanje strank razpravno načelo, kar pomeni, da bo sodišče ta dokaz izvedlo le, če ga bo katera od strank predlagala. Med postopkom pred sodiščem prve stopnje pa nobena izmed pravdnih strank tega dokaza ni predlagala in zato tudi pravilno ni bil izveden. Poleg tega je sodišče prve stopnje, tudi po oceni pritožbenega sodišča, že na podlagi listinskih dokazov pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe na strani 3 in 4. Ob vsem povedanem je tako zaključiti, da tožencu ni bila kršena pravica sodelovanja v postopku in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je dne 1.6.2006 opravilo narok za glavno obravnavo v njegovi odsotnosti (282. člen ZPP) ter tako očitana kršitev pravil postopka ni podana.
Sodišče prve stopnje je tako ob pravilni dokazni oceni listinskih dokazov in na pravilni materialnopravni podlagi 557. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR, ki ga je potrebno v tej pravdi uporabiti na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika-OZ) pravilno odločilo, da mora toženec povrniti tožeči stranki še glavnico v višini 232.879,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.1.1999. Delno, to je za glavnico v znesku 474.960,00 SIT pa je bilo tožbenemu zahtevku že pravnomočno ugodeno (sodba Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, opr.št. P 125/2000 z dne 20.1.2004 v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Celju, opr.št. Cp 1278/2004 z dne 19.1.2006).
Pritožnik je sicer izpodbijal sodbo sodišča prve stopnje v celoti, torej tudi v stroškovni odločitvi (točka 2 izreka), vendar pritožbe v tem delu ni obrazložil. V okviru uradnega pritožbenega preizkusa (II. odstavek 350. člena ZPP) pa je ugotoviti, da toženec v pravdi ni uspel, zato mora na podlagi I. odstavka 154. člena ZPP tožeči stranki povrniti pravdne stroške, katere je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe (stran 4).
Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje v zvezi z izpodbijano sodbo niso pripetile nobene kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).