Jedro

ZSZ-84 je v 13. čl. določal, da je prejšnjemu lastniku (dokler občinski upravni organ ni izdal odločbe o izročitvi) pripadala pravica uporabe, če mu zemljišče ni bilo odvzeto. Tožeča stranka je v tej pravdi ves čas trdila, da ji na parc.št. 5038 k.o. P. nikoli ni bila odvzeta posest.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje.

Pritožbeni stroški so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, ki glasi na ugotovitev, da je tožeča stranka lastnica nepremičnine s parc.št. 5038, vl.št. 2204 k.o. P. vinograd v izmeri 693 m2 in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki izdati ustrezno tabularno listino za zemljiškoknjižni prenos te nepremičnine v last in na ime tožeče stranke v obstoječi ali nov zemljiškoknjižni vložek iste k.o., ker bo v nasprotnem primeru ta sodba nadomestila tako listino in omogočila zemljiškoknjižno izvedbo. Ker je tožeča stranka v pravdi v celoti propadla, jo je zavezalo k povrnitvi stroškov tožene stranke v višini 1.415,56 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožbeni zahtevek je zavrnilo, ker je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala svojih trditev, s katerimi je utemeljevala svojo lastninsko pravico na nepremičnini s parc.št. 5038 k.o. P., to je, da je na tej parceli imela pravico uporabe, ki se je uveljavitvi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti (ZLNDL) transformirla v lastninsko pravico.

Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po pooblaščenki pritožuje tožeča stranka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in napadeno sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku stroškovno ugodi, podrejeno pa, da napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje. V pritožbi najprej opozarja, da je tekom dokaznega postopka izkazala, da parc.št. 3698 k.o. P.II – stara izmera, ustreza parc.št. 5038, parc.št. 5036, parc.št. 5037 in delu parc.št. 5035 k.o. P. – nova izmera. Svojim vlogam je priložila tudi zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega nedvomno izhaja, da sta parc.št. 5035 in 5036 last tožnikov in sta torej tožnika dokazala, da je njun pravni prednik prejel vrnjeni dve parceli, ki sta tako kot vtoževana bili del odvzete parcele 3698 k.o. P.II – stara izmera. Po mnenju tožeče stranke tudi iz listin, ki se nahajajo v spisu, nedvomno izhaja, da je tožeča stranka na vseh parcelah obdržala pravico uporabe, ker odvzete parcele tožeči stranki niso bile nikoli odvzete iz posesti, zanje nikoli ni bil izpeljan postopek deposedacije in niti ni bila plačana nobena odškodnina. Pravni prednik tožnikov je imel na sporni nepremičnini pravico uporabe, saj mu sporna nepremičnina ni bila nikoli odvzeta iz posesti, prav tako ne parc.št. 5036. Drugačni razlogi napadene sodbe so zato protispisni in v nasprotju z dokazi v spisu. Pritožnica še opozarja, da je uveljavljala tudi priposestvovanje spornih nepremičnin in da iz listin, ki se že nahajajo v spisu, izhaja dejstvo, da tožena stranka spornih nepremičnin nima v posesti, sodišče pa ni izvedlo prav nobenega od predlaganih dokazov, s katerimi sta tožnika izkazovala, da imata sporno nepremičnino v mirni in dobroverni posesti ter tako lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobila tudi na izviren način, to je s priposestvovanjem. Pritožnika priglašata stroške pritožbenega postopka.

Na pritožbo je odgovorila tožena stranka, ki v svojem odgovoru navaja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer ni zagrešilo kršitev določb pravdnega postopka in je zato pritožba tožeče stranke v celoti neutemeljena. Predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Ni sicer mogoče pritrditi pritožbi, da naj bi prvostopenjsko sodišče zagrešilo kakšno absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). To velja tako glede izrecno uveljavljenih kršitev iz 15. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP, kot tudi glede ostalih (uradoma upoštevnih na podlagi drugega odstavka 350. čl. ZPP).

Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je parc.št. 5038 k.o. P., na kateri vtožuje lastninsko pravico tožeča stranka, nastala iz dela parcele 3698 k.o. P.II - stara izmera. Ugotovilo je, da je občina (pravna pravnica tožene stranke) z odlokom o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih v zazidalnem območju L. II, ki je bil sprejet na podlagi Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Ur.list SRS št. 19/76), opredelila tiste parcele, na katerih je prenehala lastninska pravica, in da je lastninska pravica prenehala tudi na parc.št. 3698, v naravi njiva, sadovnjak in vinograd, vpisana v vl.št. 4396 k.o. P.. 3. čl. že zgoraj citiranega zakona je določal, da lastninska pravica na zemljišču preneha z dnem, ko začne veljati odlok in da s tem dnem pridobi pravico uporabe na zemljišču občina. Prvostopenjsko sodišče pa je očitno spregledalo določilo 7. čl. zgoraj navedenega zakona, ki je določal, da prejšnji lastnik zemljišča iz 3. čl. tega zakona lahko uporablja to zemljišče na način, s katerim se ne menja njegova oblika in svojstvo, vse do dneva, dokler za premoženjsko pravne zadeve pristojni občinski upravni organ ne izda odločbe, s katero odloči, da ga mora izročiti občini. Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, je prenehal veljati z uveljavitvijo Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.list SRS, št. 18/84 in 33/89, v nadaljevanju ZSZ-84). 64. čl. tega zakona pa je določal, da se njegove določbe uporabljajo tudi za prejšnje lastnike gradbenih oz. stavbnih zemljišč, ki so postala družbena lastnina zaradi nacionalizacije najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, zaradi kompleksne razlastitve ali zaradi prenehanja lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, če pravice uživanja oz. uporabe zemljišča ali prednostne pravice uporabe zemljišča za graditev niso izgubili oz. je niso uresničili na podlagi predpisov, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona. Ta zakon (ZSZ-84) pa je v 13. čl. določal, da je prejšnjemu lastniku (dokler občinski upravni organ ni izdal odločbe o izročitvi) pripadala pravica uporabe, če mu zemljišče ni bilo odvzeto. Tožeča stranka je v tej pravdi ves čas trdila, da ji na parc.št. 5038 k.o. P. nikoli ni bila odvzeta posest in da na parceli tudi ni prišlo do sprememb v naravi, vendar se prvostopenjsko sodišče do teh njenih trditev sploh ni opredelilo, ker jih je štelo za pravno nepomembne. Glede na zgoraj opisano relevantno ureditev pravice uporabe na stavbnih zemljiščih, kot so jo urejali navedeni zakoni, pa se bo moralo prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku ukvarjati prav z vprašanjem, ali je bilo sporno zemljišče prejšnjemu lastniku odvzeto iz posesti oziroma če je pristojni občinski organ za premoženjsko - pravne zadeve izdal odločbo o izročitvi občini. Ker je tako prvostopenjsko sodišče zaradi nepravilne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje, je pritožbeno sodišče na podlagi 355. čl. ZPP pritožbi ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Razveljavitev odločbe o glavni stvari je narekovala tudi razveljavitev odločbe o stroških postopka, o pritožbenih stroških pa bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. čl. ZPP).