Jedro

Izločitveni razlog po 4. a točki 39. člena ZKP velja le za odločanje o obtožbi oziroma o pritožbi ali izrednem pravnem sredstvu zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o obtožbi, ne more pa se zahtevati izločitev preiskovalnega sodnika iz tega razloga.

Izrek

Zahteva zagovornice obdolženega V.Č. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Zoper obdolženega V.Č. je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju s sklepom z dne 23.7.2008 odredil pripor iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z utemeljenim sumom, da je storil kaznivo dejanje po drugem odstavku 183. člena KZ. Pritožbo obtoženčeve zagovornice zoper ta sklep je senat Okrožnega sodišča v Celju s sklepom z dne 25.7.2008 zavrnil. 2. Zagovornica obdolženca je zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 8. in 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in predlaga, da Vrhovno sodišče sklep spremeni tako, da pripor obdolžencu odpravi. V obrazložitvi zahteve vložnica navaja, da se je preiskovalni sodnik pred odločanjem seznanil s podatki Poročila v dopolnitev kazenske ovadbe z dne 5.10.2001 UKP PU Kranj, ki pa bi moralo biti izločeno iz spisa. Preiskovalni sodnik zato ni bil nepristranski in je bila obdolžencu kršena ustavna pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava). Nadalje navaja, da so razlogi, zakaj naj bi bil obdolženi ponovitveno nevaren, povsem nejasni in nerazumljivi, sklep o odreditvi pripora pa tudi nima razlogov o tem, kako in katere osebne okoliščine obdolženca kažejo na ponovitveno nevarnost. 3. Vrhovni državni tožilec svetnik M.V. je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem v skladu z določilom drugega odstavka 424. člena ZKP ocenil, da zahteva ni utemeljena in v zvezi s tem navedel: „Zahteva za varstvo zakonitosti uveljavlja kršitev iz 8. in 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Trdi, da bi morala biti iz spisa izločeno Poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe, kar pa ni bilo storjeno in preiskovalni sodnik se je seznanil s temi listinami v spisu in ni mogel nepristransko odločati o odreditvi pripora. Tako se sklep o odreditvi pripora opira tudi na dokazila, ki bi morala biti iz spisa izločena, to pa predstavlja kršitev z Ustavo določenih človekovih pravic. Nadalje trdi, da so razlogi navedeni v sklepu, zakaj naj bi bil obdolženec ponovitveno nevaren, povsem nejasni in nerazumljivi. Sodišče ni dovolj obrazložilo okoliščin oziroma razlogov, ki bi kazali na ponovitveno nevarnost. Zahteva za varstvo zakonitosti pa je neutemeljena, saj je sodišče v sklepu natančno obrazložilo vsa dejstva, na osnovi katerih zaključuje o obstoju ponovitvene nevarnosti. Tako ima sklep vse razloge o odločilnih dejstvih glede pripornega razloga in tudi posebej razloge o sorazmernosti tega ukrepa, ki je po mnenju sodišča nujen, za odvrnitev ponovitvene nevarnosti. Tudi senat Okrožnega sodišča v Celju je v svojem sklepu zelo natančno odgovoril na vse pritožbene navedbe obdolženca in navedel tudi vsa odločilna dejstva, ki so ga vodila k odločitvi, da se zavrne obdolženčeva pritožba zoper sklep preiskovalnega sodnika. Oba sklepa se v ničemer ne sklicujeta na gradivo, ki ga omenja zahteva za varstvo zakonitosti in ki bi po mnenju zahteve, moralo biti izločeno iz spisa. Zahteva za varstvo zakonitosti tudi ne navaja razlogov za izločitev tega gradiva.“

4. Zagovornica obdolženca je na odgovor vrhovnega državnega tožilca navedla, da se na Poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe z dne 5.10.2001 UKP PU K. sodna odločba ne sme opirati, zato bi moralo biti izločeno iz spisa, podan pa je tudi razlog za izločitev sodnika, ki se je z njim seznanil. Ker Poročilo ni bilo izločeno in se tudi sodnik ni izločil, je podana bistvena kršitev določb iz Kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, čeprav se izpodbijana sklepa na vsebino Poročila ne opirata.

B.

5. Vložnica se strinja z ugotovitvijo vrhovnega državnega tožilca v njegovem odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, da se izpodbijana sklepa ne opirata na vsebino že navedenega Poročila, to ugotavlja tudi Vrhovno sodišče. Izpodbijana sklepa se torej ne opirata na dokaz, ki naj bi bil po zatrjevanju vložnice pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin (ali na dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati, ali na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza). Zato kršitev po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP sploh ne more biti podana.

6. Vložnica ni navedla, še manj utemeljila, kateri del Poročila ali morda Poročilo v celoti naj bi bilo pridobljeno s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin in to katerih, zaradi česar bi Poročilo ali določeni njegovi deli morali biti izločeni iz spisa po prvem odstavku 83. člena ZKP in bi moral biti preiskovalni sodnik, ki se je z dokazom seznanil, izločen. Vložnica tudi ni navedla zakonske podlage, po kateri bi se po njenem moral sodnik izločiti; če je mišljen razlog po 4. a točki 39. člena ZKP, je treba opozoriti, da ta velja le za odločanje o obtožbi oziroma o pritožbi ali izrednem pravnem sredstvu zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o obtožbi, če pa je mišljena 6. točka 39. člena pa vložnica na tej podlagi ne more več zahtevati izločitve sodnika oziroma uveljavljati v zvezi s tem nezakonitosti v zahtevi za varstvo zakonitosti, ker tega ni uveljavljala takoj, ko je izvedela za razlog izločitve (drugi odstavek 41. člena ZKP).

7. V izpodbijanih sklepih je popolnoma jasno navedeno, katera dejstva je sodišče štelo za odločilna za odreditev pripora in zato zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana. Nestrinjanje vložnice s tem, da dejstva, ki jih navajata in upoštevata izpodbijana sklepa, utemeljujeta obstoj ponovitvene nevarnosti oziroma odreditve pripora, takšne kršitve ne predstavljata.

8. Vrhovno sodišče je na podlagi ugotovitve, da kršitvi, na kateri se sklicuje zahteva za varstvo zakonitosti, nista podani, v skladu z določbo 425. člena ZKP zahtevo zavrnilo.