Jedro

53. člen SZ-1 določa zgolj, da je pogodba o opravljanju upravniških storitev sklenjena, ko jo podpišejo upravnik in toliko etažnih lastnikov, kot je potrebno za sprejem sklepa o določitvi upravnika, ne predpisuje pa, kot pogoja za veljavno sklenitev pogodbe, roka, v katerem je treba pogodbo podpisati, niti ne določa, da je potrebno navesti poleg podpisa posameznega etažnega lastnika tudi datum tega podpisa.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v zavrnilnem delu 1. točke izreka (del, s katerim je bil razveljavljen sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 131712/2008 z dne 25. 02. 2009, v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje opr. št. VI P 639/2010 z dne 24. 02. 2011, v preostalem delu 1. in 3. odstavka izreka in tožbeni zahtevek zavrnjen) in v 2. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 131712/2008 z dne 25. 02. 2009, v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje, opr. št. VI P 639/2010 z dne 24. 02. 2011, v 3. odstavku izreka v znesku 27,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 09. 03. 2009, v preostalem delu 1. in 3. odstavka izreka pa se razveljavi in se tožbeni zahtevek zavrne (1. točka izreka). V 2. točki izreka je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti nadaljnje pravdne stroške v znesku 209,05 EUR z obrestmi.

2. Pritožuje se tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe tako, da ostane sklep o izvršbi VL 1317132/2008 v celoti v veljavi, toženi stranki pa se naloži plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke. Tožena stranka je oporekala Aneksu z dne 26. 01. 2009 šele v drugi pripravljalni vlogi, ko tožeča stranka zaradi določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o sporu majhne vrednosti nanjo ni mogla odgovoriti. Ker je sodišče svojo odločitev v celoti oprlo na ugovorne navedbe tožene stranke iz te vloge, je bila tožeči stranki kršena pravica do kontradiktornosti. Tudi sicer pa je stališče sodišča, da Aneks ni bil veljavno sprejet, materialnopravno zmotno. Sodišče ni uporabilo 53. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), ki določa, da je pogodba o upravljanju upravniških storitev sklenjena, ko jo podpišejo upravnik in toliko etažnih lastnikov, kot je to potrebno za sprejem sklepa o določitvi upravnika. Ker je Aneks del pogodbe o upravljanju, za njegovo veljavnost prav tako veljajo določila 53. člena SZ-1. Sklep etažnih lastnikov v tem primeru ni bil potreben, saj je bil upravnik že določen s prvotno pogodbo o upravljanju. Iz obrazložitve sodbe ni razvidno, zakaj je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek glede plačila zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti do delnega plačila toženke v višini 131,85 EUR dne 10. 11. 2009. Ker toženka tega zneska ni plačala v roku, bi moralo sodišče tožeči stranki priznati tudi obresti od 19. 12. 2008 do 10. 11. 2009. V posledici napačne odločitve o glavni stvari je napačna tudi odločitev o stroških. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev ter naložitev plačila stroškov odgovora na pritožbo tožeči stranki.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da tožeči stranki ni bila kršena pravica do izjavljanja, saj je imela možnost, da se opredeli do vseh relevantnih ugovorov tožene stranke, med drugim tudi do njene navedbe, da Aneks št. 1 k pogodbi o opravljanju upravniških storitev z dne 22. 04. 2008, z datumom 26. 01. 2009 (v nadaljevanju Aneks) ni bil veljavno sklenjen. Ta ugovor je namreč tožena stranka podala že v prvi pripravljalni vlogi, kar pomeni, da bi se lahko tožeča stranka o njem izjavila v drugi pripravljalni vlogi.

6. V tej pravdni zadevi tožeča stranka kot upravnik vtožuje plačilo sredstev rezervnega sklada. Tožeča stranka je aktivno legitimacijo za vložitev obravnavane tožbe gradila na Aneksu, s katerim so etažni lastniki na tožnika prenesli svoje materialnopravno upravičenje terjati od neplačnikov plačilo sredstev v rezervni sklad. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo (torej tako zahtevek glede glavne terjatve kot glede zakonskih zamudnih obresti) iz razloga, ker Aneks ni bil veljavno sklenjen. Postavilo se je na stališče, da bi moralo biti na Aneksu skladno s 35. členom SZ-1 poleg podpisov etažnih lastnikov razvidno tudi, kdaj so bili podpisi dani oziroma da so bili podpisi zbrani v zakonsko določenem trimesečnem roku, vendar pa Aneks teh podatkov ne vsebuje. Pritožba pravilno opozarja, da je takšno stališče sodišča materialnopravno zmotno, saj uporaba 35. člena SZ-1 v konkretnem primeru ne pride v poštev. 35. člen SZ-1 ureja pisno glasovanje etažnih lastnikov o predlaganih sklepih in med drugim določa, da je predlog sprejet, če ga v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev od dne, ko ga podpiše prvi etažni lastnik, podpiše potrebno število etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Aneks k pogodbi o opravljanju upravniških storitev pa nima narave sklepa etažnih lastnikov niti ni nikjer predpisano, da je za njegovo veljavno sklenitev potreben poseben sklep. Kot že samo ime pove, gre za pogodbo oziroma del pogodbe, sklenitev katere ureja 53. člen SZ-1. Ta pa določa (zgolj), da je pogodba o opravljanju upravniških storitev sklenjena, ko jo podpišejo upravnik in toliko etažnih lastnikov, kot je potrebno za sprejem sklepa o določitvi upravnika, ne predpisuje pa, kot pogoja za veljavno sklenitev pogodbe, roka, v katerem je treba podpisati pogodbo, niti ne določa, da je potrebno navesti poleg podpisa posameznega etažnega lastnika tudi datum tega podpisa.

7. Zaradi opisanega napačnega materialnopravnega stališča je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (sodišče ni ugotavljalo ostalih dejstev, od katerih je odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka tako po temelju kot po višini). Pritožbeno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 458. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani del (zavrnilni del in odločitev o pravdnih stroških) sodbe razveljavilo (1) ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje na podlagi trditvene in dokazne podlage pravdnih strank še enkrat odločiti o (ne)utemeljenosti obravnavanega tožbenega zahtevka, pri čemer bo moralo ob upoštevanju ugovorov tožene stranke med drugim ponovno presojati, ali je podana aktivna legitimacija tožeče stranke v tem sporu.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

10. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

(1) Nerazveljavljen je ugodilni del sodbe, s katerim je bilo odločeno, da ostane v veljavi sklep o izvršbi v 3. odstavku izreka za znesek 27,40 EUR z obrestmi.