Jedro

Kot merilo za znižanje cene potovanja se priporoča uporaba Frankfurtske tabele, ki sicer ni formalni pravni vir, je pa splošno v uporabi v več evropskih državah in lahko tudi slovensko sodišče koristno informira o pomenu oziroma vrednosti ugotovljenih napak.

Pri paketnih potovanjih, kakršno je bilo tudi potovanje tožnikov, pravo EU iz primera Leitner vs. TUI (razlaga Direktive 90/314EGS o paketnih turističnih potovanjih) priznava potrošniku nepremoženjsko škodo zaradi izgube (užitka) dopusta. Če bi sodišče prve stopnje ugotovilo toženkino odškodninsko odgovornost, bi glede na trditve, ki so jih tožniki podali, sodišče moralo upoštevati (kvečjemu) to obliko škode.

Izrek

I. Pritožbi tožnikov se delno ugodi, pritožbi toženke se ugodi v celoti; izpodbijana sodba se razveljavi ter vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje v vseh točkah razen v IV. glede zneska 280 EUR, glede česar se ta sodba potrdi, pritožba tožnikov pa se v tem delu zavrne.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženka dolžna prvemu tožniku in drugi tožnici nerazdelno plačati 2834,12 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2012 dalje do plačila (I.), da je toženka dolžna prvemu tožniku plačati 500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2012 dalje do plačila (II.), enako tudi drugi tožnici (III.), da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo 280 EUR prvemu tožniku in drugi tožnici, ter po 500 EUR tretjemu tožniku in četrti tožnici, skupaj z zahtevanimi obrestmi (IV.), ter da je toženka prvemu tožniku in drugi tožnici dolžna povrniti povzročene pravdne stroške v višini 1241,97 EUR (V.).

2. Odločitev vsebinsko pomeni vračilo celotnega zneska vplačanega turističnega aranžmaja staršema družine S. za letovanje v Turčiji zaradi žuželk v hotelu (hotel E.V. s petimi zvezdicami), povračilo premoženjske škode ter vsakemu od njiju še po 500 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo (strah za otroka). Slednjima je bil zahtevek za njuno nepremoženjsko škodo zavrnjen, zavrnjen pa je bil tudi zahtevek za povrnitev doplačila hotelu za družinsko sobo (280 EUR), saj sta prva dva tožnika rezervirala (in toženki plačala) dvoposteljno sobo z dvema dodatnima ležiščema, ne pa družinske sobe.

3. Zoper to sodbo sta se pritožili obe pravdni stranki.

4. Tožniki se pritožujejo zoper zavrnilni del sodbe iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). Predlagajo, da pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodbo spremeni tako, da tudi mladoletnima tožnikoma prisodi zahtevano odškodnino za nepremoženjsko škodo (skupno 1500 EUR), uspehu ustrezno spremeni tudi stroškovno odločitev, ob tem pa tožnikom prizna še pravdni strošek za izdelavo barvnih fotografij otrok 5,40 EUR, ki ga nepravilno ni priznalo. Opredeljuje tudi pritožbene stroške. Tožniki predlagajo tudi izdajo dopolnilne sodbe, češ da je prvo sodišče spregledalo njihovo modifikacijo tožbe.

5. Toženka se zoper prvostopenjsko sodbo pritožuje v celoti, tudi ona iz vseh pritožbenih razlogov po ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, s stroškovno posledico za tožnike, podredno pa naj jo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje. Sodišču očita, da se ni opredelilo do njenih ugovorov in dokazov, ki so njene navedbe potrdili, zlasti glede njene skrbnosti pri izbiri hotela. Opozarja, da so tožniki na domnevne pomanjkljivosti oz. svoje težave opozorili šele deveti dan in poudarja, da je znesek neizkoriščenega dopusta (971,71 EUR) tožnikom vrnila. Meni, da pojav insektov sploh ni dokazan, v nobenem primeru pa tožniki niso upravičeni do povračila celotnega zneska, kvečjemu do sorazmernega znižanja, upoštevajoč splošne pogoje in Frankfurtsko tabelo, in sicer kvečjemu od drugega dela potovanja, saj je šlo za dva tedenska aranžmaja. Z zahtevo po zamenjavi sobe s tisto, ki je tožniki sploh niso rezervirali, je po mnenju toženke prekinjena vzročna zveza. Toženka nasprotuje odškodnini za strah, češ da ta škoda ni izkazana. Glede pravdnih stroškov nasprotuje priznanju DDV od kilometrine.

6. Tožniki so na pritožbo toženke odgovorili, predlagali njeno zavrnitev in priglasili še stroške odgovora na pritožbo, toženka pa na pritožbo tožnikov ni odgovorila.

7. Pritožba tožnikov je delno utemeljena, pritožba toženke pa je v celoti utemeljena.

8. Sodišče prve stopnje je (razen glede zavrnitve zahtevka iz naslova doplačila za družinsko sobo) napačno uporabilo materialno pravo, in sicer določbe Obligacijskega zakona (OZ) o znižanju cene pri pogodbi o organiziranju potovanja in o odgovornosti organizatorja potovanja (890., 892. in 893. čl. OZ) in ni upoštevalo evropskega prava, in sicer sodbe Sodišča Leitner vs. TUI. Poleg tega je storilo še absolutno bistveno kršitev določb postopka (14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP), ker v sodbi manjkajo nekateri razlogi o odločilnih dejstvih; pravilnosti in zakonitosti sodbe se zato niti ne da v celoti preizkusiti.

9. Brez podlage v materialnem pravu je presoja sodišča, da so tožniki upravičeni do vračila celotnega vplačila aranžmaja (del za neizkoriščene dni je sicer toženka nesporno že sama od sebe vrnila pred pravdo), ker je šlo pri turističnem aranžmaju tožnikov za take pomanjkljivosti, da je bilo zaradi njih celotno letovanje »brez pomena«. Za to bi denimo šlo kvečjemu v primeru, če potnikom namestitev sploh ne bi bila zagotovljena. V obravnavanem primeru ni spora, da je bila storitev opravljena, a potrditvah tožnikov in ugotovitvah sodišča prve stopnje z napakami. V tem delu tožbenega zahtevka gre za jamčevalni zahtevek zaradi stvarnih napak turističnega aranžmaja; potnik lahko na podlagi 893. čl. OZ v primeru nepopolno ali nekvalitetno opravljenih storitev iz pogodbe o organiziranju potovanja zahteva sorazmerno znižanje cene. Prvostopenjsko sodišče bi torej moralo odločati o eventualnem sorazmernem povračilu vplačanega zneska turističnega aranžmaja, če je štelo zatrjevano prisotnost mrčesa (stenic) za dokazano. Kot merilo pri tem se priporoča uporaba Frankfurtske tabele, ki sicer ni formalni pravni vir, je pa splošno v uporabi v več evropskih državah in lahko tudi slovensko sodišče koristno informira o pomenu oz. vrednosti ugotovljenih napak(1) ; zaradi napak nastanitve, ki jih predstavlja mrčes v hotelski sobi, predvideva omenjena tabela znižanje cene od 10-50 % (tč. 5/K).

10. Pomen napake storitve bi moralo sodišče presojati upoštevajoč vse okoliščine, (tudi) splošne pogoje toženke, ki so jih tožniki sprejeli kot del pogodbe, zlasti glede dejstva, da gre za lokalno kategorizacijo petih zvezdic.

11. S tem v zvezi je lahko pomembno tudi to, kdaj so gostje o svojih težavah obvestili predstavnike toženke ter kako so ti reagirali, ko so bili obveščeni (kako so napake reševali); tudi tega sodišče ni ugotavljalo oz. se do tega ni opredelilo.

12. Nadalje bi moralo sodišče v tej zvezi oceniti ravnanje tožnikov, ki so na licu mesta zahtevali (in neposredno pri hotelirju tudi dosegli) zamenjavo sobe, ki so jo rezervirali preko toženke. Po presoji pritožbenega sodišča to sicer ne pretrga vzročne zveze oz. ne vpliva na pravico potnika do znižanja cene, saj ni dvoma, da so tožniki kljub zamenjavi sobe še vedno ostali toženkini gostje v omenjenem hotelu, je pa to lahko okoliščina, ki morebiti vpliva na obseg zahtevanega znižanja.

13. Eventuelno odstotno znižanje cene bi bilo treba računati od preostanka cene aranžmaja - to je cena, zmanjšana za tisto, kar je toženka prostovoljno vrnila tožnikom; v tem delu toženki ne kaže pritrditi v celoti, češ da je šlo za dva (povsem) ločena turistična aranžmaja, čeprav sta bila izdana dva voucherja (za dva tedna počitnic).

14. V preostalem delu je zahtevek tožnikov odškodninski. Toženka za (premoženjsko in morebitno nepremoženjsko) škodo na podlagi 890. in 892. čl. OZ odgovarja (le) v primeru neskrbnosti pri izbiri hotelirja (hotela) kot tretje osebe, ki ji je bila zaupana storitev nastanitve potnikov (culpa in eligendo). Kriterij pričakovane skrbnosti je tu, ko gre za profesionalce, sicer strog (zahteva se skrbnost dobrega strokovnjaka, 6. čl. OZ), vendar mora imeti toženka kot organizator potovanja možnost dokazati, da je ravnala tako, kot se od nje pričakuje. Prvostopenjsko sodišče bi moralo ob presoji vseh izvedenih dokazov ugotoviti, ali je toženka uspela dokazati, da je bila pri izbiri hotela dovolj skrbna, utemeljeni pa so toženkini pritožbeni očitki, da se sodišče do njenih obrambnih tez in dokazov večinoma ni opredelilo. Spregledalo je oziroma se ni opredelilo do izpovedi njene zakonite zastopnice o postopkih izbire in kontrole hotela pred sklenitvijo alotmajske pogodbe. Sodišče prve stopnje je svoj zaključek o neskrbnosti toženke oprlo na ocene in kritike hotela na določenih spletnih straneh, namenjenih dopustnikom (tripadvisor.com), čeprav se je tudi toženka sklicevala na (visoke) ocene hotela na teh istih straneh, do česar se sodišče ni opredelilo. Nadalje se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb, da je ta hotel uradno kategoriziran, da gostje nikoli niso imeli pripomb, da ga toženka trži že več let, da njihovi predstavniki hotele na kraju samem stalno preverjajo, da isti hotel (z isto kategorizacijo) ponujajo tudi drugi organizatorji potovanj, kar vse je glede na to, da se skrbnost meri glede na druge profesionalne osebe v istem poslu, vsekakor pomembno. Vsi ti razlogi v izpodbijani sodbi manjkajo, zato se pravilnosti zaključka o tem, da toženka ni bila dovolj skrbna, ne da preizkusiti.

15. Glede zahtevane odškodnine za nepremoženjsko škodo in na tej podlagi prisojene odškodnine za strah staršev za zdravje otrok pritožbeno sodišče pojasnjuje, da pretrpljen strah za zdravje druge osebe (bližnjega) ni pravno priznana škoda, saj je v tem primeru starš le posredni oškodovanec, ki je v našem pravu do odškodnine upravičen le v posebnih primerih.(2) Pač pa pri paketnih potovanjih, kakršno je bilo tudi potovanje tožnikov, pravo EU iz primera Leitner vs. TUI(3) (razlaga Direktive 90/314EGS o paketnih turističnih potovanjih) priznava potrošniku nepremoženjsko škodo zaradi izgube (užitka) dopusta. Če bi sodišče prve stopnje ugotovilo toženkino odškodninsko odgovornost, bi glede na trditve, ki so jih tožniki podali, sodišče moralo upoštevati (kvečjemu) to obliko škode.(4)

16. Tožniki sicer tu neutemeljeno uveljavljajo kršitev določb pravdnega postopka po 15. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (protispisnost), ko trdijo, da sodišče izvedenkinih ugotovitev ni povzelo v sodbo, saj v resnici ni prišlo do nobenega nepravilnega prenosa podatkov iz listinskega gradiva v sodbo oziroma do tega, da bi sodišče listinskemu gradivu pripisalo drugačno vsebino, kot jo ima v resnici.

17. Zavrnitev zahtevka 280 EUR iz naslova doplačila za družinsko sobo je pravilna in zakonita, razlogi sodišča prve stopnje glede tega ustrezni, pritožba tožnikov pa v tem delu neobrazložena, zato jo je pritožbeno sodišče po uradnem preizkusu pravilnosti in zakonitosti tega dela odločitve (2. odst. 350. čl. ZPP) zavrnilo in sodbo v tem delu potrdilo (353. čl. ZPP).

18. Sodišče druge stopnje je torej na podlagi vsega navedenega toženkini pritožbi ugodilo, delno pa tudi pritožbi tožnikov in sodbo v večjem delu razveljavilo (1. odst. 354. čl. ZPP) ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, saj glede na naravo in obseg kršitev teh ne more sámo odpraviti.

19. Sodišče prve stopnje bo v novem sojenju moralo najprej prepričljivo ugotoviti obstoj zatrjevane napake. V izpodbijani sodbi je sicer navedlo, da ne dvomi, da so tretjo tožnico in četrtega tožnika opikale stenice v hotelski sobi, a razlogi, ki jih za to poda, so skromni in šibki (v tč. 18 navede le, da ni relevantno, če se zaradi tovrstnih težav ni pritožil noben drug gost v hotelu). Tožniki, na katerih je dokazno breme napake, so mrčes v hotelski sobi dokazovali z zaslišanjem in s fotografijami, kar vse bi moralo sodišče dokazno ovrednoti in presoditi, ali je zatrjevano pravno odločilno dejstvo dokazano z zadostno stopnjo verjetnosti, to je prepričljivost (da o njegovem obstoju ne dvomi noben v življenjskih zadevah povprečno izkušen človek). Nato naj v odvisnosti od te ugotovitve uporabi določbo 893. čl. OZ in Frankfurtsko tabelo, upoštevajoč vse okoliščine, kot je navedeno že zgoraj (glej točke 10 do 13 te odločbe). Glede odškodnine naj najprej oceni vse dokaze, s katerimi se je toženka branila, da je bila dovolj skrbna (glej točko 14), nato pa naj, če bo ocenilo, da temelj je podan, glede nepremoženjske škode upošteva napotek iz točke 15 zgoraj. Za svojo odločitev naj sodišče navede jasne in dovolj izčrpne razloge, ki bodo v celoti omogočali preizkus njene pravilnosti in zakonitosti.

20. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo (v večjem delu) razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo v skladu s 3. in 4. odst. 165. čl. ZPP. (V zvezi z očitki zoper stroškovno odločitev je prvostopenjsko sodišče za barvne kopije fotografij tožnikom pravilno priznalo le 20,00 EUR kot pavšal za materialne stroške (tar. št. 6002), še posebno nagrado za fotokopiranje pa zavrnilo, ker ni bilo izkazano, da bi bilo treba izdelati več kot 100 strani kopij, prav tako je pravilno zavrnilo posebni pavšalni znesek za fotokopije v višini 20,00 EUR, ker ni v skladu z ZOdvT. Ne drži pa niti pritožbeno stališče toženke, da se davek na dodano vrednost ne obračunava za kilometrino.)

21. Treba je še opozoriti, da imajo tožniki prav, ko v pritožbi opozarjajo, da sodišče ni upoštevalo spremembe tožbe in tako ni razsodilo o celotnem zahtevku, saj je očitno spregledalo, da sta tretji tožnik in četrta tožnica (prvič v pripravljalni vlogi z dne 14. 11. 2013 in nato še po dobljenem izvedenskem mnenju v pripravljalni vlogi z dne 3. 9. 2014) zahtevala 850 EUR oz. 650 EUR, ne le vsak 500 EUR. Prvostopenjsko sodišče je tudi predlog za dopolnitev očitno spregledalo (saj ni ravnalo po določbi 1. odst. 327. čl. ZPP); v novem sojenju naj torej odloči o celotnem zahtevku.

(1) Civilni senat Deželnega sodišča v Frankfurtu – ki je kot senat za pritožbe izključno pristojen za zadeve v pogodbah o turističnih aranžmajih – je izdelal sistem zniževanja cen turističnih aranžmajem v primeru neizpolnjevanja pogodbe, torej sistem odškodnin/povračil dela vplačanih stroškov upravičeno nezadovoljnim turistom (plačnikom – uporabnikom aranžmajev). Tabele so objavljene na številnih spletnih straneh, namenjenih potrošnikom (tudi Zveze potrošnikov Slovenije www.zps.si/index.php/svetovanje-in-zakonodaja/zakonodaja-in-pravila/426-frankfurtska-tabela). Glej tudi v Obligacijski zakonik s komentarjem, 4. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 739 in nasl. (2) Prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 427/2008 in mnoge druge.

(3) Sodišče ES, odločba v zadevi C-168/00 z dne 12. 3. 2002, Recueil, stran I-2631 (2002).

(4) Glej več zlasti Mežnar Š., Novejši trendi v odškodninskem pravu, Podjetje in delo, 2008, št. 6-7, str. 1284-1293, in Možina D., Nepremoženjska škoda zaradi izgube počitnic: Leitner pri nas doma, Podjetje in delo, 2014, št. 1, str. 41-56.